Trinajsto poglavje

Rešitev in veselje pod Mesijevo vlado

Izaija 11:1–12:6

1. Opišite duhovno stanje Božjega zaveznega ljudstva v Izaijevih dneh.

V IZAIJEVIH dneh je bilo Božje zavezno ljudstvo v slabem duhovnem stanju. Celo pod vlado zvestih kraljev, kakršna sta bila Uzija in Jotam, so mnogi hodili k bogočastju na višave. (2. kraljev 15:1–4, 34, 35; 2. letopisov 26:1, 4) Ezekija je moral, ko je zakraljeval, iz dežele odstraniti celo vse pritikline čaščenja Baala. (2. letopisov 31:1) Nič čudnega, da je Jehova spodbujal svoje ljudstvo, naj se vrne k njemu, in ga svaril pred bližajočim se discipliniranjem!

2., 3. S čim Jehova spodbuja vse, ki mu želijo služiti kljub razširjeni nezvestobi?

² Vsi pa vendarle niso bili zakrknjeni uporniki. Jehova je imel zveste preroke in verjetno so jih nekateri Judje tudi poslušali. Za takšne je imel Jehova tolažilne besede. Preroka Izaija je, potem ko je ta opisal strašno razdejanje, ki naj bi ga med vdorom Asircev doživel Juda, navdihnil, da je zapisal enega najlepših odlomkov v vsej Bibliji: opis blagoslovov, ki naj bi prišli pod vlado Mesija. * Za nekatere vidike teh blagoslovov se je  izkazalo, da so se v malem uresničili ob vrnitvi Judov iz ujetništva v Babilonu. Toda prerokba kot celota ima večjo izpolnitev danes. Izaija in drugi zvesti Judje njegovih dni res niso dočakali teh blagoslovov. Toda v veri so jih željno čakali in lahko bodo videli izpolnitev Izaijevih besed po vstajenju. (Hebrejcem 11:35)

³ Tudi današnje Jehovovo ljudstvo potrebuje spodbudo. Naglo propadajoče moralne vrednote v svetu, zlobno nasprotovanje kraljestvenemu sporočilu in osebnostne slabosti so izziv za vse. Izaijeve čudovite besede o Mesiju in njegovi vladi pa lahko Božje ljudstvo okrepijo in mu pomagajo spoprijeti se s tem izzivom.

 Mesija, sposoben voditelj

4., 5. Kaj je Izaija prerokoval o prihodu Mesija in kako je Matevž očitno naobrnil Izaijeve besede?

⁴ Že drugi hebrejski pisci Biblije, stoletja pred Izaijem, so opozarjali na prihod Mesija, resničnega Voditelja, ki ga bo Jehova poslal Izraelu. (1. Mojzesova 49:10; 5. Mojzesova 18:18; Psalm 118:22, 26) Zdaj pa Jehova po Izaiju temu doda še nadaljnje podrobnosti. Izaija piše: »Mladika požene iz Jesejeve korenike, poganjek obrodi iz njegove korenine.« (Izaija 11:1, SSP; primerjaj Psalm 132:11.) Oboje, »mladika« in »poganjek«, nakazuje, da bo Mesija potomec Jeseja, in to po njegovem sinu Davidu, ki je bil z oljem maziljen za kralja v Izraelu. (1. Samuelova 16:13; Jeremija 23:5; Razodetje 22:16) S prihodom pravega Mesija bo ta »poganjek« iz Davidove hiše rodil dober sad.

⁵ Obljubljeni Mesija je Jezus. Evangelist Matevž je namignil na besede iz Izaija 11:1, ko je rekel, da so se s tem, ko so Jezusa klicali »Nazarečan«, izpolnile besede prerokov. Jezus je odraščal v mestu Nazaret, zato so ga klicali Nazarečan. Beseda Nazarečan pa je, kot vse kaže, sorodna hebrejski besedi, ki je v Izaiju 11:1 rabljena za »poganjek«. * (Matevž 2:23, podčrtna opomba v NW; Lukež 2:39, 40)

6. Kakšen vladar naj bi bil po prerokbi Mesija?

⁶ Kakšen vladar pa bo Mesija? Ali bo kakor kruti, samovoljni Asirec, ki uniči severno, desetrodovno Izraelovo kraljestvo? Seveda ne. Izaija o Mesiju pravi: »Duh GOSPODOV bo počival nad njim, duh modrosti in razumnosti, duh sveta in moči, duh spoznanja in strahu GOSPODOVEGA. In blagougodje njegovo bode v strahu GOSPODOVEM.« (Izaija 11:2, 3a) Mesija ni maziljen z oljem, temveč z Božjim svetim duhom. To se zgodi ob Jezusovem krstu, ko Janez  Krstnik vidi, kako se Božji sveti duh v obliki goloba spusti na Jezusa. (Lukež 3:22) Jehovov duh ‚počiva nad‘ Jezusom, in ta to dokazuje s tem, da ravna po modrosti, razumnosti, svetu, moči in spoznanju. Kako izredne odlike za vladarja!

7. Kaj je Jezus obljubil svojim zvestim sledilcem?

⁷ Tudi Jezusovi sledilci lahko dobijo svetega duha. Jezus je v enem od svojih govorov objavil: »Če torej vi, ki ste hudobni, znate dobre darove dajati otrokom svojim, koliko bolj bo dal Oče nebeški svetega Duha tem, ki ga prosijo.« (Lukež 11:13) Zato ne smemo nikoli oklevati prositi Boga za sveti duh, niti ne smemo nehati razvijati zdravih sadov tega duha, kot so »ljubezen, radost, mir, potrpežljivost, prijaznost, dobrotljivost, zvestost, krotkost, zdržljivost«. (Galatom 5:22, 23) Jehova obljublja, da bo odgovoril na prošnjo Jezusovih sledilcev za ‚modrost, ki je od zgoraj‘, da bi ti laže uspešno premagovali življenjske izzive. (Jakob 1:5; 3:17)

8. Kako se Jezus veseli v Jehovovem strahu?

⁸ Kaj je Jehovov strah, ki ga odseva Mesija? Jezus gotovo pred Bogom ne trepeče, kakor da bi se bal njegove obsodbe. Mesija ima spoštljiv strah do Boga, do njega čuti ljubeče spoštovanje. Človek, ki se boji Boga, želi vedno ‚delati to, kar je njemu pogodu‘, tako kakor to dela Jezus. (Janez 8:29) Jezus nas z besedo in zgledom uči, da ni večjega veselja od tega, da vsak dan živimo v zdravem strahu do Jehova.

Pravičen in usmiljen sodnik

9. Kakšen zgled je dal Jezus vsem, ki so poklicani, da razsojajo zadeve v krščanski občini?

⁹ Izaija o Mesijevih značilnostih napove še več: »Ne bo sodil po videzu svojih oči, ne pravde odločeval po sluhu  svojih ušes.« (Izaija 11:3b) Mar ne bi bili, če bi morali na sodišče, hvaležni, če bi imeli takega sodnika? Mesija se v svoji vlogi Sodnika vsega človeštva ne pusti voditi lažnim dokazom, premetenim sodnim metodam, govoricam ali pa plitvim dejavnikom, kot je bogastvo. On vidi skozi prevaro in dlje od neprijetne zunanjosti, zna sprevideti ‚skritega človeka srca‘, ‚prikritega moža‘. (1. Petrov 3:4, podčrtna opomba v NW) Jezus je s svojim izrednim zgledom za vzor vsem, ki so poklicani, da razsojajo zadeve v krščanski občini. (1. Korinčanom 6:1–4)

10., 11. a) Kako Jezus korigira svoje sledilce? b) Kako Jezus sodi hudobnim?

¹⁰ Kako pa bodo te Mesijeve izredne lastnosti vplivale na njegove sodne odločitve? Izaija pojasnjuje: »V pravičnosti bo sodil siromake in nepristranski bo odločeval pravdo krotkim na zemlji. In udari zemljo s šibo svojih ust in z dihom usten svojih usmrti krivičnika. In pravičnost bode ledij njegovih pas in zvestoba pas bedra njegovega [njegovih kolkov, SSP].« (Izaija 11:4, 5)

¹¹ Jezus svoje sledilce, kadar je treba, korigira tako, kot jim to najbolj koristi, v čemer je odličen zgled krščanskim starešinam. Po drugi strani pa lahko vsi, ki ravnajo hudobno, pričakujejo nepopustljivo sodbo. Ko bo Bog to stvarnost poklical na obračun, bo Mesija ‚udaril zemljo‘ s svojim avtoritativnim glasom, izdal bo obsodbo o uničenju vseh hudobnih. (Psalm 2:9; primerjaj Razodetje 19:15.) Končno ne bo več hudobnih, ki bi motili človeški mir. (Psalm 37:10, 11) Jezus, ki ima kolke in ledja opasana s pravičnostjo in zvestobo, ima moč, da to napravi. (Psalm 45:3–7)

 Spremenjene razmere na zemlji

12. Katere skrbi se morda motajo Judu po glavi, ko razmišlja o tem, da bi se iz Babilona vrnil v Obljubljeno deželo?

¹² Zamislimo si Izraelca, ki je ravnokar izvedel za Cirov odlok, naj se Judje vrnejo v Jeruzalem in obnovijo tempelj. Ali bo zapustil varnost Babilona in se odpravil na dolgo pot domov? Med Izraelovo sedemdesetletno odsotnostjo je zapuščena polja že prerasel plevel. Po njih se zdaj prosto sprehajajo volkovi, leopardi, levi in medvedi. Tudi kobre so si tam našle svoj dom. Za Jude, ki se bodo vrnili, bodo glavni vir preživetja domače živali. Drobnica in živina bosta dajali mleko, volno in meso, voli pa bodo vlekli plug. Ali bodo te pokončali plenilci? Ali bodo otročiče popikale kače? Kaj pa nevarnost, da na potovanju naletijo na zasedo?

13. a) Kakšno prisrčno sliko oriše Izaija? b) Kako vemo, da mir, ki ga opisuje Izaija, obsega več kot le varnost pred divjimi živalmi?

¹³ Izaija zdaj oriše prisrčno sliko razmer, ki jih bo Bog ustvaril v deželi. Takole pripoveduje: »Prebival bo volk z jagnjetom in leopard bo ležal pri kozliču, in tele in mladi lev in pitana ovca bodo skupaj, in majhen deček vodnik med njimi. In krava in medvedka se bosta skupaj pasli, njuni mladiči skupaj ležali; lev pa bo jedel slamo kakor vol. In dete dojeno se bo igralo nad modrasovo luknjo, in odstavljenec bo ročico vtikal v gadovo votlino. Nič zlega ne bodo storili, nič pogubnega naredili po vsej gori svetosti moje; zakaj vsa zemlja bode polna spoznanja GOSPODOVEGA [Jehovovega, NW], kakor vode pokrivajo morja globočino.« (Izaija 11:6–9) Mar se te besede ne dotaknejo našega srca? Upoštevajte, da je tu opisani mir sad Jehovovega spoznanja. Torej gre pri tem še za nekaj več kot le za varnost pred divjimi živalmi. Jehovovo  spoznanje ne bo spreminjalo živali, temveč bo vplivalo na ljudi. Izraelcem se niti na poti domov niti potem v njihovi obnovljeni deželi ne bo treba bati zveri ali zverinskih ljudi. (Ezra 8:21, 22; Izaija 35:8–10; 65:25)

14. Kako se besede iz Izaija 11:6–9 izpolnjujejo v večjem obsegu?

¹⁴ Vendar ima ta prerokba še večjo spolnitev. Leta 1914 je bil Jezus, Mesija, ustoličen na nebeški gori Sion. Leta 1919 je bil ostanek »Izraela Božjega« izpuščen iz babilonskega ujetništva in je začel sodelovati pri obnovi pravega čaščenja. (Galatom 6:16) Tako je bila odprta pot za novodobno izpolnitev Izaijeve prerokbe o raju. ‚Točno spoznanje‘, Jehovovo spoznanje, je začelo ljudem spreminjati osebnost. (Kološanom 3:9, 10, NW) Nekdaj nasilni ljudje so postali miroljubni. (Rimljanom 12:2; Efežanom 4:17–24) Danes vse to vpliva na milijone, saj se je izpolnitev Izaijeve prerokbe razširila tudi na kristjane z zemeljskim upanjem, katerih število še vedno hitro raste. (Psalm 37:29; Izaija 60:22) Ti so se naučili čakati na čas, ko bo vsa zemlja obnovljena v varen, miren raj, skladno z Božjim prvotnim namenom. (Matevž 6:9, 10; 2. Petrov 3:13)

15. Ali lahko razumno pričakujemo, da se bodo Izaijeve besede v novem svetu izpolnile dobesedno? Pojasnite.

¹⁵ Ali bo imela Izaijeva prerokba v tem obnovljenem raju še kakšno, morda bolj dobesedno izpolnitev? Zdi se razumno sklepati tako. Vsem, ki bodo živeli pod Mesijevo vlado, daje prerokba isto zagotovilo, kakršno je dajala Izraelcem, ki so se vračali v domovino: Ne njim ne njihovim otrokom se ne bo treba bati, da bi jim kdor koli škodoval, bodisi človek bodisi žival. Pod Mesijevim kraljevanjem se bodo vsi prebivalci na zemlji veselili mirnih razmer, v kakršnih sta živela tudi Adam in Eva  v Edenu. Sveto pismo nam seveda ne odkriva vseh podrobnosti o tem, kakšno je bilo življenje v Edenu ali pa kakšno bo v raju. Lahko pa smo prepričani, da bo pod modro in ljubečo vlado kralja Jezusa Kristusa vse tako, kakor bi moralo biti.

Z Mesijem spet čisto čaščenje

16. Kaj je bilo za znamenje Božjemu ljudstvu leta 537 pr. n. š.?

¹⁶ Čisto čaščenje je bilo prvič napadeno v Edenu, ko je Satanu uspelo na Adama in Evo toliko vplivati, da sta postala neposlušna Jehovu. Satan vse do danes ni opustil svojega cilja, da čimveč ljudi odvrne od Boga. Toda Jehova ne bo nikoli dovolil, da bi čisto čaščenje izginilo z zemlje. Gre namreč za njegovo ime, pa tudi za tiste, ki mu služijo, mu ni vseeno. Zato po Izaiju daje naslednjo presenetljivo obljubo: »Tisti dan bo Jesejeva korenina stala kot znamenje za ljudstva, njo bodo iskali narodi in njeno bivališče [počivališče, AC] bo slavno.« (Izaija 11:10, SSP) Leta 537 pr. n. š. je bil Jeruzalem, mesto, ki ga je bil David naredil za glavno mesto države, za znamenje, ki je zvesti ostanek razkropljenega judovskega ljudstva klical, naj se vrne in obnovi tempelj.

17. Kako je Jezus ‚prišel vladat narodom‘ v prvem stoletju in kako v našem času?

¹⁷ Prerokba pa kaže še na nekaj večjega. Kot smo že videli, kaže na vlado Mesija, edinega resničnega Voditelja ljudi iz vseh narodov. Tako je apostol Pavel citiral Izaija 11:10, da bi pokazal, da bodo v njegovem času ljudje iz narodov imeli mesto v krščanski občini. Vrstico je citiral iz prevoda Septuaginta in napisal: »Izaija še pravi: ‚Pognala bo Jésejeva korenina, on, ki prihaja vladat narodom: narodi bodo upali vanj.‘ « (Rimljanom 15:12, EI)  Prerokba pa seže še naprej, prav v naše dni, ko ljudje iz narodov kažejo svojo ljubezen do Jehova tako, da podpirajo Mesijeve maziljene brate. (Izaija 61:5–9; Matevž 25:31–40)

18. Kako je dandanes Jezus zbirno mesto?

¹⁸ V sodobni spolnitvi se je »tisti dan«, katerega omenja Izaija, začel leta 1914, ko je bil Mesija ustoličen za kralja Božjega nebeškega Kraljestva. (Lukež 21:10; 2. Timoteju 3:1–5; Razodetje 12:10) Vse odtlej je Jezus Kristus očitno znamenje, zbirno mesto za duhovni Izrael in ljudi iz vseh narodov, ki hrepenijo po pravični vladi. Pod Mesijevim vodstvom se dobra novica o Kraljestvu prinaša vsem narodom, tako kot je to napovedal Jezus. (Matevž 24:14; Marko 13:10) Ta dobra novica je zelo učinkovita. Maziljenemu ostanku se zdaj v čistem čaščenju pridružuje tudi »velika množica, ki je nihče ne bi mogel prešteti, iz vseh narodov« ter se tako podreja Mesiju. (Razodetje 7:9, SSP) S tem ko se ostanku v Jehovovi duhovni »molitveni hiši« pridružujejo mnogi novi, prispevajo k slavi Mesijevega ‚počivališča‘, Božjega velikega duhovnega templja. (Izaija 56:7; Hagaj 2:7)

Združeno ljudstvo služi Jehovu

19. Ob katerih dveh priložnostih je Jehova obnovil ostanek svojega ljudstva, ki je bil razkropljen po vsej zemlji?

¹⁹ Izaija zatem Izraelce spomni, da jih je Jehova nekoč že rešil, ko so trpeli zatiranje pod močnim sovražnikom. Ta del Izraelove zgodovine, ko je Jehova narod rešil iz ujetništva v Egiptu, je vsem zvestim Judom zelo pri srcu. Izaija piše: »Zgodi se v tistem času, da iztegne zopet, v drugič, Gospod roko svojo, da odkupi ostanek ljudstva svojega, ki preostane v Asiriji, v Egiptu, v Patrosu, v Etiopiji, v Elamu, v Sinearju, v Hamatu in na otokih morskih.  In vzdigne znamenje poganskim narodom, in spravi vkup pregnance Izraelove in zbere razkropljence Judove od četverih koncev zemlje.« (Izaija 11:11, 12) Jehova bo zvesti Izraelov in Judov ostanek, kakor bi ga prijel za roko, popeljal iz narodov, med katere je bil razkropljen, in ga varno privedel domov. V malem se je to zgodilo že leta 537 pr. n. š. Koliko veličastnejša je šele večja spolnitev! Leta 1914 je Jehova vzdignil ustoličenega Jezusa Kristusa kot »znamenje [. . .] narodom«. Ostanek ‚Božjega Izraela‘ se je že leta 1919 začel zbirati k temu znamenju z veliko željo, da bi sodeloval v čistem čaščenju pod Božjim kraljestvom. Ta edinstveni duhovni narod prihaja »iz vsakega rodu in jezika in ljudstva in naroda«. (Razodetje 5:9)

20. Kakšno enotnost bo uživalo Božje ljudstvo ob vrnitvi iz Babilona?

²⁰ Izaija sedaj opiše enotnost tega obnovljenega naroda. Severno kraljestvo poimenuje z Efraim, južno pa z Juda in reče: »Izgine tudi zavist Efraimova, in zatiralci Judovi bodo zatrti; Efraim ne bo zavidal Judi in Juda ne bo ravnal sovražno z Efraimom. A poletita na ramo Filistejcem proti zahodu, skupaj bosta plenila sinove jutrovih dežel; na Edomce in Moabce iztegneta roko svojo, in sinovi Amonovi jima bodo pokorni.« (Izaija 11:13, 14) Ko se bodo Judje vrnili iz Babilona, ne bodo več razdeljeni na dva naroda. V njihovo skupno deželo se bodo združeno vrnili pripadniki vseh Izraelovih rodov. (Ezra 6:17) Nič več se ne bodo jezili drug na drugega niti se sovražili. Kot združeno ljudstvo se bodo zmagoslavno postavili po robu svojim sovražnikom iz okoliških narodov.

21. Kako je enotnost Božjega ljudstva danes zares izjemna?

²¹ Še izrednejša pa je enotnost med ‚Božjim Izraelom‘. Dvanajst simboličnih rodov duhovnega Izraela že skoraj  2000 let uživa enotnost, ki temelji na ljubezni do Boga ter duhovnih bratov in sester. (Kološanom 3:14; Razodetje 7:4–8) Danes se Jehovovo ljudstvo – duhovni Izraelci in tisti z zemeljskim upanjem – veseli miru in svetovne enotnosti pod Mesijevo vlado, ki sta cerkvam tako imenovanega krščanstva neznana. Jehovove priče predstavljajo enotno duhovno fronto v boju proti Satanovim poskusom, da bi ustavil njihovo čaščenje. Kot eno ljudstvo izpolnjujejo Jezusovo nalogo, naj oznanjujejo in učijo dobro novico o Mesijevem kraljestvu vsem narodom. (Matevž 28:19, 20)

Ovire bodo premagane

22. Kako bo Jehova ‚osušil egiptovski morski jezik‘ in ‚zavihtel svojo roko nad Evfrat‘?

²² Izraelce pri vrnitvi iz pregnanstva zadržujejo mnoge ovire, dobesedne in simbolične. Kako jih bodo premagali? Izaija pravi: »Gospod osuši egiptovski morski jezik. Zavihti svojo roko nad Evfrat z žarom svojega diha, ga razbije v sedem potokov, da bodo mogli obuti čezenj hoditi.« (Izaija 11:15, EI) Jehova je tisti, ki bo odstranil vse ovire, da se bo njegovo ljudstvo lahko vrnilo. Celo tako veliko oviro, kot je jezik Rdečega morja (denimo Sueški zaliv), ali pa tako neprehodno, kot je mogočna reka Evfrat, bo tako rekoč posušil, da se jo bo dalo prečkati, ne da bi bilo treba sezuti obuvala!

23. Kako bo ‚napravljena cesta iz Asirije‘?

²³ Jehova je v Mojzesovih dneh Izraelcem pripravil pot, da so lahko pobegnili iz Egipta in odpotovali v Obljubljeno deželo. In zdaj bo storil nekaj podobnega: »Tako bo cesta napravljena ostanku ljudstva njegovega, kar ga preostane, iz Asirije, kakor je bila cesta Izraelu v dan, ko  je šel gori iz dežele Egiptovske.« (Izaija 11:16) Jehova bo vračajoče se pregnance vodil tako, kakor bi hodili po cesti, ki vodi iz mesta njihovega ujetništva v njihovo domovino. Nasprotniki jih bodo skušali ustaviti, toda z njimi bo njihov Bog, Jehova. Maziljeni kristjani in njihovi tovariši so danes podobno izpostavljeni hudobnim napadom, a gredo pogumno naprej! Prišli so iz sodobne Asirije, Satanovega sveta, in pomagajo še drugim storiti isto. Vedo, da bo čisto čaščenje uspešno in se bo še razcvetelo. To ni človeško delo, temveč Božje.

Neskončno veselje za Mesijeve podložnike!

24., 25. S katerimi izrazi hvale in zahvale bo vzklikalo Jehovovo ljudstvo?

²⁴ Izaija zdaj veselo opiše navdušenje Jehovovega ljudstva nad izpolnitvijo Božje besede: »Tisti dan porečeš: Zahvaljujem te, o GOSPOD, ker si se jezil nad menoj, ali odvrnila se je jeza tvoja, in potolažil si me.« (Izaija 12:1) Jehova svoje trmasto ljudstvo ostro disciplinira. Vendar pa s tem doseže svoj namen, da obnovi odnos med njim in narodom ter vzpostavi čisto čaščenje. Jehova svojim zvestim častilcem zagotavlja, da jih bo nazadnje vendarle rešil. Nič čudnega, da so hvaležni!

²⁵ Izraelci, ki so se vrnili domov, imajo s tem svoje zaupanje v Jehova popolnoma potrjeno, zato vzkliknejo: »Glej, Bog mogočni je rešenje moje; upal bom in ne bode me strah, zakaj GOSPOD [Jah, NW], Jehova, je moč in pesem moja, in on mi je bil v zveličanje! In zajemali boste vodo iz studencev zveličanja.« (Izaija 12:2, 3) Hebrejska beseda, ki je v 2. vrstici prevedena s »pesem«, je v prevodu Septuaginta zapisana kot »hvala«. Iz častilcev kar vrejo pesmi hvale zaradi rešitve, ki jim jo prinaša »Jah,  Jehova«. S skrajšano obliko imena Jehova, »Jah«, se v Bibliji želi izraziti vzvišene občutke hvale in hvaležnosti. Z besedno zvezo »Jah Jehova«, torej s podvajanjem Božjega imena, pa se moč hvale Bogu dviga na še višjo raven.

26. Kdo danes razglaša med narodi Božja dela?

²⁶ Pravi Jehovovi častilci ne morejo radosti zadržati kar zase. Izaija napoveduje: »Tisti dan boste rekli: Zahvaljujte se GOSPODU, kličite njegovo ime, oznanjajte med narodi  njegova dela, razglašajte, da je vzvišeno njegovo ime. Pojte GOSPODU, ker je storil velika dela, naj bodo znana po vsej zemlji.« (Izaija 12:4, 5, SSP) Že vse od leta 1919 maziljeni kristjani – kasneje tudi ob pomoči svojih tovarišev, ‚drugih ovc‘ – ‚oznanjajo kreposti njega, ki jih je poklical iz teme v čudovito svetlobo svojo‘. So »rod izvoljeni, [. . .] svet narod«, odbran prav za ta namen. (Janez 10:16; 1. Petrov 2:9) Maziljenci oznanjajo, da je Jehovovo sveto ime vzvišeno in ga razglašajo po vsej zemlji. Vse Jehovove častilce vodijo v tem, da se veselijo Božje priprave za njihovo rešitev. Tako je, kot vzklikne Izaija: »Glasno vpij in radostno poj, prebivalka sionska! zakaj velik je sredi tebe Svetnik [Sveti, SSP] Izraelov.« (Izaija 12:6) Sveti Izraelov je sam Bog Jehova.

Glejte v prihodnost z zaupanjem!

27. O čem so kristjani prepričani, medtem ko čakajo na uresničitev svojega upanja?

²⁷ Danes se mnogi zbirajo k ‚znamenju za ljudstva‘, Jezusu Kristusu, ki je ustoličen v Božjem kraljestvu. Veselijo se, da so podložniki tega Kraljestva, in so navdušeni nad tem, da poznajo Boga Jehova in njegovega Sina. (Janez 17:3) Nadvse jih osrečuje enotna krščanska družba in si zelo prizadevajo, da bi ohranili mir, ki je označba Jehovovih pravih služabnikov. (Izaija 54:13) Prepričani so, da je Jah Jehova Bog, ki izpolnjuje svoje obljube, zato trdno verjamejo v svoje upanje in jim je v veliko veselje, da lahko o njem pripovedujejo tudi drugim. Zato vsi Jehovovi častilci še dalje z vso svojo močjo služimo Bogu in pomagajmo drugim, da bi delali enako. Vzemimo si k srcu Izaijeve besede in se veselimo v rešitvi po Jehovovem Mesiju!

[Podčrtna opomba]

[Vprašanja]

[Slike na strani 158]

Mesija je »mladika« Jesejeva po kralju Davidu

 [Slika čez celo 162. stran]

[Slika na strani 170]

Izaija 12:4, 5 na Mrtvomorskih zvitkih (mesti z Božjim imenom sta osvetljeni)