Prvo poglavje

Starodavni prerok s sodobnim sporočilom

Izaija 1:1

1., 2. a) Kateremu žalostnemu stanju smo priča v današnjem svetu? b) Kako je neki ameriški senator izrazil svojo skrb zaradi moralnega propadanja družbe?

KDO si danes ne želi, da bi bilo že enkrat konec problemov, ki se zgrinjajo nad človeštvo? Toda kolikokrat ostanejo naša hrepenenja neizpolnjena! Sanjamo o miru, pa nas stiska vojna. Spoštujemo zakon in red, a ne moremo zajeziti stalno rastočega števila ropov, posilstev in umorov. Zelo radi bi zaupali svojemu sosedu, a moramo zaradi varnosti zaklepati vrata. Radi imamo otroke in jim poskušamo vcepiti zdrave vrednote, toda vse prepogosto lahko samo nemočno gledamo, kako se pustijo vplivati slabemu vplivu svojih vrstnikov.

² Popolnoma se lahko strinjamo z Jobom, ki je dejal, da ima človekovo kratko življenje ‚dosita nadlog‘. (Job 14:1) Danes je to še kako res, saj družba moralno propada, kakor ni še nikoli doslej. Neki ameriški senator je ugotovil: »Hladne vojne je konec, žal pa ima svet zdaj ugodna tla za etnično, rodovno in versko maščevanje ter surovost. [. . .] Moralna merila smo že tako razvodenili, da so mnogi naši mladi zmedeni, potrti in se utapljajo v težavah. Žanjemo posledice, kot so zanemarjanje otrok s strani staršev, razveze, zlorabljanje otrok, najstniška nosečnost, zapuščanje šol, nezakonita uporaba drog in ulice, polne nasilja. Videti je, kot da bi našo hišo zdaj po prestanem hudem potresu, ki mu pravimo hladna vojna, spodjedali termiti.«

3. Katera biblijska knjiga nas še posebej navdaja z upanjem za prihodnost?

 ³ Pa vendar nismo brez upanja. Že pred kakimi 2700 leti je Bog navdihnil moža z Bližnjega vzhoda, da je izrekel niz prerokb, ki so za naš čas posebnega pomena. Ta sporočila so zapisana v biblijski knjigi s prerokovim imenom – Izaija. Kdo je bil Izaija in zakaj lahko za njegovo prerokovanje, zapisano pred skoraj tremi tisočletji, rečemo, da je luč za vse današnje človeštvo?

Pravičen mož v nemirnih časih

4. Kdo je bil Izaija in kdaj je služil kot Jehovov prerok?

⁴ Izaija se v prvi vrstici svoje knjige predstavi kot ‚Amozov sin‘ * in nam razkrije, da je služil kot Božji prerok »v dneh Uzija, Jotama, Ahaza in Ezekija, kraljev Judovih«. (Izaija 1:1) To pomeni, da je bil Izaija Božji prerok Judovemu narodu najmanj 46 let in da je verjetno začel svojo službo ob koncu Uzijevega kraljevanja, okoli leta 778 pr. n. š.

5., 6. Kaj je gotovo res glede Izaijevega družinskega življenja in zakaj?

 ⁵ V primerjavi s tem, kar vemo o drugih prerokih, vemo o Izaijevem zasebnem življenju zelo malo. Za Izaija vemo, da je bil poročen in da je svojo ženo imenoval ‚prerokinja‘. (Izaija 8:3) Po McClintockovi in Strongovi Cyclopedii of Biblical, Theological, and Ecclesiastical Literature lahko iz tega poimenovanja sklepamo, da je bilo njegovo zakonsko življenje »z njegovo dejavnostjo ne le usklajeno, temveč tudi zelo prepleteno«. Čisto mogoče je, da je imela njegova žena, podobno kot nekatere druge bogovdane ženske v starem Izraelu, tudi svojo preroško nalogo. (Sodniki 4:4; 2. kraljev 22:14)

⁶ Izaija je imel z ženo najmanj dva sinova in obema sta dala ime preroškega pomena. Prvorojenec, Šear-jašub, je spremljal Izaija, ko je moral prenesti Božja sporočila hudobnemu kralju Ahazu. (Izaija 7:3) Očitno je torej, da je bilo pri Izaiju in njegovi ženi čaščenje Boga družinska zadeva. Kako odličen zgled za današnje zakonske pare!

7. Opišite razmere na Judovem v Izaijevih dneh.

⁷ Izaijeva družina je živela v nemirnem obdobju Judove zgodovine. Politični nemiri so bili na dnevnem redu, sodišča so kvarile podkupnine, verski ustroj družbe pa je razpadal zaradi hinavščine. Na vrhovih hribov so se bohotili oltarji krivim bogovom. Pogansko čaščenje so podpirali celo nekateri kralji. Ahaz denimo ni bil le strpen do malikovalstva med svojimi podložniki, temveč je v njem tudi sam sodeloval. Celo svojega otroka »je daroval, da je šel skozi ogenj« v obrednem žrtvovanju kanaanskemu bogu Molohu. * (2. kraljev 16:3, 4; 2. letopisov 28:3, 4) In vse to se je  dogajalo med ljudstvom, ki je bilo v zaveznem odnosu z Jehovom! (2. Mojzesova 19:5–8)

8. a) Kakšen zgled sta dala kralja Uzija in Jotam in ali je ljudstvo sledilo njunemu vodstvu? b) Kako je Izaija pokazal pogum sredi upornega ljudstva?

⁸ Pohvalno pa je, da so se nekateri Izaijevi sodobniki, tudi nekaj vladarjev, vendarle trudili širiti pravo čaščenje. Eden teh je bil kralj Uzija, ki je delal, »kar je bilo prav v očeh GOSPODOVIH«. Kljub temu pa je tudi med njegovim kraljevanjem ljudstvo »darovalo in žgalo kadilo na višavah«. (2. kraljev 15:3, 4) Tudi kralj Jotam ‚je delal, kar je bilo prav v GOSPODOVIH očeh‘. Vendar je ‚ljudstvo še ravnalo popačeno‘. (2. letopisov 27:2) Prav res: večino Izaijeve preroške službe je bilo Judovo kraljestvo v obžalovanja vrednem duhovnem in moralnem stanju. Večji del ljudstva je preziral vsak pozitiven vpliv svojih kraljev. Razumljivo je torej, da ni bila prav nič lahka naloga prenesti Božja sporočila temu trdovratnemu ljudstvu. Pa vendar se Izaija ni niti malo obotavljal odgovoriti na Jehovovo vprašanje »Koga naj pošljem? in kdo nam pojde?«. Vzkliknil je: »Glej, jaz; pošlji me!« (Izaija 6:8)

Sporočilo o rešitvi

9. Kaj pomeni ime Izaija in kako je to povezano s temo njegove knjige?

⁹ Ime Izaija pomeni »Odrešenje Jehovovo«, za kar bi prav lahko rekli, da je bila tudi tema njegovega sporočila. Res je, nekaj Izaijevih prerokb govori o sodbi. Kljub temu pa jasno in glasno odmeva tema o odrešenju. Izaija je večkrat ponovil, da bo Jehova ob določenem času Izraelce rešil babilonskega ujetništva, tako da se bo ostanek lahko vrnil na Sion in vrnil deželi nekdanji sijaj. Nedvomno je bilo Izaiju to, da je lahko govoril in pisal prerokbe o obnovitvi njegovega ljubljenega Jeruzalema, v največje veselje!

10., 11. a) Zakaj je Izaijeva knjiga zanimiva za nas danes? b) Kako Izaijeva knjiga opozarja na Mesija?

 ¹⁰ Toda kaj imajo vsa ta sporočila o obsodbi in rešitvi opraviti z nami? Na srečo Izaija ne prerokuje zgolj v korist dvorodovnega Judovega kraljestva. Njegova sporočila imajo poseben pomen tudi dandanes. Izaija nam riše veličastno sliko tega, kako bo Božje kraljestvo kmalu prineslo izredne blagoslove za našo zemljo. Velik del njegovega pisanja se zaradi tega usmerja na napovedanega Mesija, ki bo vladal kot kralj v Božjem kraljestvu. (Daniel 9:25; Janez 12:41) Prav gotovo ni nikakršno naključje, da izražata imeni Jezus in Izaija v bistvu enako misel; ime Jezus namreč pomeni »Jehova je rešitev«.

¹¹ Jezus se je seveda rodil šele kakih sedem stoletij za Izaijem. Vendar pa so mesijanske prerokbe v Izaijevi knjigi tako podrobne in točne, da zvenijo kakor pripoved očividca Jezusovega življenja na zemlji. Iz nekega vira izvemo, da zaradi tega knjigi včasih rečejo tudi kar »peti evangelij«. Ne preseneča torej, da so Jezus in njegovi apostoli, kadar so hoteli jasno določiti, kdo je Mesija, najpogosteje citirali prav biblijsko knjigo Izaija.

12. Zakaj se tako željno lotevamo preučevanja Izaijeve knjige?

¹² Izaija nam v besedi veličastno izriše ‚nova nebesa in novo zemljo‘, v katerih bo »v pravičnosti [. . .] kraljeval kralj« in bodo knezi kneževali po pravici. (Izaija 32:1, 2; 65:17, 18; 2. Petrov 3:13) Izaijeva knjiga nas tako usmerja k upanju na Božje kraljestvo pod Mesijem, Jezusom Kristusom kot ustoličenim kraljem, k upanju, ki ogreje srce. Res prava spodbuda za nas, da dnevno živimo v radostnem pričakovanju »rešitve [Jehovove]« (NW)! (Izaija 25:9; 40:28–31) Zato se željno lotimo preiskovanja dragocenega sporočila v Izaijevi knjigi. Ob tem se nam bo zaupanje v Božje obljube zelo okrepilo. Obenem pa bomo še bolj prepričani, da je Jehova resnično Bog naše rešitve.

[Podčrtna opomba]

[Vprašanja]

[Okvir/slika na strani 6]

Kdo je bil Izaija?

POMEN IMENA: »Odrešenje Jehovovo«

DRUŽINA: Poročen, oče najmanj dveh sinov

KRAJ PREBIVANJA: Jeruzalem

LETA SLUŽBE: Vsaj 46 let, od približno 778 pr. n. š. do nekaj po 732 pr. n. š.

KRALJI, KI SO TAKRAT VLADALI V JUDU: Uzija, Jotam, Ahaz, Ezekija

PREROKI, KI SO TAKRAT PREROKOVALI: Miha, Ozea, Oded

 [Slika na strani 6]

Pri Izaiju in njegovi ženi je bilo čaščenje Boga družinska zadeva