Trideseto poglavje

»Tolažite ljudstvo moje«

Izaija 40:1–31

1. Kako nas med drugim tolaži Jehova?

BOG Jehova je ‚vir tolažbe‘. Eden od načinov njegove tolažbe so obljube, ki jih je dal zapisat v svojo Besedo. (Rimljanom 15:4, 5, EI) Kaj vas bi denimo lahko ob smrti ljubljenega človeka bolj potolažilo od upanja, da bo ta ljubljeni v Božjem novem svetu obujen? (Janez 5:28, 29) Kaj pa Jehovova obljuba, da bo kmalu naredil konec hudobiji in zemljo spremenil v raj? Ali ni tolažilno upati, da lahko zaživimo v tem prihajajočem raju ter da nam ne bo treba nikoli umreti? (Psalm 37:9–11, 29; Razodetje 21:3–5)

2. Zakaj lahko zaupamo v Božje obljube?

² Ali lahko Božjim obljubam zares zaupamo? Seveda lahko! Daje jih namreč Nekdo, ki je popolnoma zanesljiv. On lahko in tudi hoče izpolniti svojo besedo. (Izaija 55:10, 11) To je zelo dobro razvidno iz tega, kar je Jehova izjavil po preroku Izaiju, namreč da bo v Jeruzalemu obnovil pravo čaščenje. Oglejmo si zdaj to prerokbo, ki jo najdemo v 40. poglavju Izaijeve knjige. To nam lahko okrepi vero v Jehova, Izpolnjevalca obljub.

Tolažilna obljuba

3., 4. a) Kaj tolažilnega zapiše Izaija, kar bo Božjemu ljudstvu nekoč kasneje prišlo še kako prav? b) Zakaj bodo Judje in Jeruzalemčani odpeljani v pregnanstvo v Babilon in kako dolgo bodo v njem sužnji?

³ Prerok Izaija v osmem stoletju pr. n. š. zapiše tolažilne besede, ki jih bo Jehovovo ljudstvo nekoč pozneje  potrebovalo. Takoj zatem, ko kralju Ezekiju pove, da bo Jeruzalem uničen, judovsko ljudstvo pa odpeljano v Babilon, razkrije Jehovove besede, ki obljubljajo obnovo: »Tolažite, tolažite ljudstvo moje, govori Bog vaš. Govorite na srce Jeruzalemu in kličite mu, da je dopolnjena vojna služba njegova, da je poravnana krivica [krivda, SSP] njegova, da je dobil dvojno iz roke GOSPODOVE za vse grehe svoje.« (Izaija 40:1, 2)

⁴ »Tolažite.« Ta uvodna beseda 40. poglavja Izaijeve knjige dobro opiše sporočilo luči in upanja, o katerem beremo v ostalem delu Izaijeve knjige. Judje in Jeruzalemčani bodo zaradi odpadništva leta 607 pr. n. š. odpeljani v Babilon v ujetništvo. Toda ti judovski ujetniki ne bodo Babiloncem služili večno. Njihova sužnost bo trajala samo tako dolgo, dokler ne bo njihova krivda »poravnana«. Kako dolgo pa bo to trajalo? Po besedah preroka Jeremija naj bi trajalo 70 let. (Jeremija 25:11, 12) Po tem pa bo Jehova svoj skesani ostanek popeljal iz Babilona nazaj v Jeruzalem. Samo pomislimo, kako zelo bo v 70. letu Judovega opustošenja ujetnike potolažila zavest, da je čas njihove obljubljene osvoboditve blizu! (Daniel 9:1, 2)

5., 6. a) Zakaj dolga pot od Babilona do Jeruzalema ne bo ovira za izpolnitev Božje obljube? b) Kako bo vrnitev Judov v njihovo domovino vplivala na druge narode?

⁵ Od Babilona do Jeruzalema je od 800 do 1600 kilometrov, odvisno pač, katero pot človek ubere. Ali bo ta dolga pot ovirala izpolnitev Božje obljube? Nikakor! Izaija napiše: »Glas vpijočega v puščavi: Pripravljajte pot GOSPODU, ravnajte v pustinji cesto Bogu našemu. Vsaka dolina naj se dvigne in vsako goro in vsak grič znižajte, in kar je krivega, naj se poravna, in hribasto bodi  ravnina! In razodene se slava GOSPODOVA in vse meso vkup jo bo videlo; kajti usta GOSPODOVA so govorila.« (Izaija 40:3–5)

⁶ Vzhodni vladarji so pogosto, preden so se odpravili na kako potovanje, zbrali može, ki so šli pripravit pot: odstranili so velike kamne, celo zgradili nasipe in zravnali griče. Ko pa se bodo vračali Judje, bo tako, kakor bi sam Bog šel pred njimi in s poti odpravljal vse ovire. Saj je to vendar Jehovovo imensko ljudstvo in z izpolnitvijo svoje obljube, da jih bo pripeljal nazaj v njihovo domovino, se bo med vsemi narodi razglasila njegova slava. Ti narodi bodo, hoteli ali ne, morali videti, da je Jehova Izpolnjevalec svojih obljub.

7., 8. a) Kako so se besede iz Izaija 40:3 izpolnile v prvem stoletju n. š.? b) Katero večjo izpolnitev je imela Izaijeva prerokba leta 1919?

⁷ Vrnitev v domovino v šestem stoletju pr. n. š. pa ni edina izpolnitev te prerokbe. Izpolnila se je namreč tudi v prvem stoletju n. š. Besede iz Izaija 40:3 so se izpolnile na Janezu Krstniku, ki je bil glas »vpijočega v puščavi«. (Lukež 3:1–6) Janez je po navdihnjenju Izaijeve besede naobrnil prav nase. (Janez 1:19–23) Leta 29 n. š. je začel pripravljati pot Jezusu Kristusu. * Janez je s svojim vnaprejšnjim oznanjevanjem ljudi navedel, da so obljubljenega Mesija pričakovali, tako da bi mu potem lahko tudi prisluhnili in sledili. (Lukež 1:13–17, 76) Jehova bo namreč po Jezusu skesane vodil v svobodo, ki jo lahko omogoči le Božje kraljestvo – v osvoboditev izpod suženjstva  grehu in smrti. (Janez 1:29; 8:32) Izaijeve besede so se v večjem izpolnile leta 1919 z osvoboditvijo ostanka duhovnega Izraela iz Babilona Velikega in obnovo pravega čaščenja.

⁸ Kako pa je s tistimi, ki naj bi imeli korist od uvodne izpolnitve te obljube, namreč z judovskimi ujetniki v Babilonu? Ali lahko zares zaupajo Jehovovi obljubi, da se bodo vrnili v svojo ljubljeno domovino? Seveda lahko! Izaija jim z živimi besedami in ponazoritvami iz vsakdanjega življenja navede prepričljive razloge, zakaj so lahko povsem prepričani, da bo Jehova uresničil svojo besedo.

Bog, čigar beseda ostane večno

9., 10. Kako Izaija pokaže na nasprotje med minljivostjo človekovega življenja in trajnostjo Božje ‚besede‘?

⁹ Prvi razlog je ta, da beseda Tistega, ki obljublja obnovo, ostaja večno. Izaija piše: »Glas govorečega: Oznanjaj! In vpraša: Kaj naj oznanjam? ‚Vse meso je trava in vsa milina njegova kakor cvetica na polju. Trava sahne, cvetica vene, ker veje nanjo dih GOSPODOV. Res, ljudstvo je trava! Trava sahne, cvetica vene, a beseda Boga našega ostane vekomaj!‘ « (Izaija 40:6–8)

¹⁰ Izraelci dobro vedo, da trava ni večna. Med sušno dobo jo močno sonce tako ožge, da porjavi. In nekako je tudi človekovo življenje podobno travi, tako minljivo je. (Psalm 103:15, 16; Jakob 1:10, 11) Izaija kot nasprotje minljivosti človekovega življenja omenja trajnost Božje ‚besede‘ oziroma Božjega objavljenega namena. Da, »beseda Boga našega« ostane večno. Božjih besed ne more nič oziroma nihče izničiti niti preprečiti, da se ne bi izpolnile. (Jozue 23:14)

11. Zakaj lahko zaupamo Jehovu, da bo izpolnil obljube, ki so zapisane v njegovi Besedi?

 ¹¹ Danes imamo Jehovov objavljeni namen na voljo v pisni obliki v Bibliji. Biblija je bila stoletja izpostavljena hudemu nasprotovanju. Neustrašni prevajalci ter drugi so tvegali svoje življenje, da bi jo ohranili. Vendar pa njihov trud sam po sebi še ne pojasni, zakaj se je ohranila. Vse zasluge za njeno ohranitev gotovo gredo Jehovu, ‚živemu Bogu, ki ostaja‘ (NW), Bogu, ki ohranja svojo Besedo pri življenju. (1. Petrov 1:23–25) Samo pomislite: če je Jehova ohranil svojo napisano Besedo, mar mu ne moremo zaupati, da bo izpolnil tudi v njej zapisane obljube?

Močan Bog, ki nežno skrbi za svoje ovce

12., 13. a) Zakaj je obljubi o obnovi mogoče zaupati? b) Katera dobra novica je namenjena judovskim pregnancem in zakaj so lahko o njej trdno prepričani?

¹² Izaija navede še drugi razlog, zakaj je obljubi o obnovi mogoče zaupati. Ta, ki je obljubo dal, je namreč močan Bog, ki nežno skrbi za svoje ljudstvo. Izaija nadaljuje: »Idi na goro visoko, o Sion, ki oznanjaš veselo vest; povzdigni močno glas svoj, Jeruzalem, ki oznanjaš veselo vest; povzdigni ga, ne boj se, reci mestom Judovim: Glejte, Bog vaš! Glejte, Gospod, Jehova, prihaja kot mogočni [prihaja z močjo, SSP] in rama njegova gospoduje zanj; glejte, plačilo njegovo je pri njem in povračilo njegovo pred njim! Kakor pastir bo pasel čredo svojo, z roko svojo bo zbiral jagnjeta in jih nosil v naročju svojem, in doječe bo vodil rahlo.« (Izaija 40:9–11)

 ¹³ V biblijskih časih je bila navada, da so ženske praznovale zmage z vzklikanjem oziroma petjem dobre novice o kakšni dobljeni bitki ali prihajajočem olajšanju. (1. Samuelova 18:6, 7; Psalm 68:11) Izaija v prerokbi pove, da obstaja dobra novica tudi za judovske pregnance, novica, ki jo lahko neustrašno razglašajo na ves glas, tudi z vrhov gora: Jehova bo svoje ljudstvo peljal nazaj v njihov ljubljeni Jeruzalem! O tem so lahko  trdno prepričani, saj bo Jehova prišel »z močjo«. Zato mu nič ne more preprečiti, da ne bi izpolnil svoje obljube.

14. a) Kako Izaija ponazori to, kako nežno bo Jehova vodil svoje ljudstvo? b) Kateri zgled ponazori, kako pastirji nežno skrbijo za svojo čredo? (Glej  okvir na 405. strani.)

¹⁴ Vendar ima ta močni Bog tudi nežnejšo stran. Izaija prisrčno opisuje, kako bo Jehova vodil svoje ljudstvo nazaj v njihovo domovino. Jehova je podoben ljubečemu pastirju, ki zbira svoja jagnjeta in jih nosi »v naročju«. Hebrejska beseda, ki je na tem mestu prevedena z ‚naročje‘, se očitno nanaša na gube zgornjega dela oblačila. V njih namreč pastirji včasih nosijo novorojena jagnjeta, ki še ne morejo hoditi v koraku s čredo. (2. Samuelova 12:3) Ob takšnem ganljivem prizoru iz pastirskega življenja Jehovovo pregnano ljudstvo nedvomno dobi zagotovilo, da Jehova ljubeče skrbi zanje. Takšnemu močnemu, a hkrati nežnemu Bogu torej prav gotovo lahko zaupajo, da bo izpolnil, kar jim je obljubil!

15. a) Kdaj je Jehova prišel »z močjo« in kdo je ‚rama, ki gospoduje zanj‘? b) Katero dobro novico je treba neustrašno oznanjati?

¹⁵ Izaijeve besede imajo velik preroški pomen tudi za naše dni. Jehova je leta 1914 prišel »z močjo« in ustanovil svoje Kraljestvo v nebesih. ‚Rama, ki gospoduje zanj,‘ je njegov Sin, Jezus Kristus, katerega je Jehova posadil na nebeški prestol. Jehova je leta 1919 svoje maziljene služabnike na zemlji rešil iz suženjstva Babilonu Velikemu in začel s popolno obnovo čistega čaščenja živega in pravega Boga. To je dobra novica, ki jo je treba neustrašno oznanjati, tako rekoč naglas razglašati z vrhov gora, da bi se slišala na daleč in široko.  Zato dvignimo svoje glasove in hrabro seznanjajmo druge, da je Bog Jehova že obnovil svoje čisto čaščenje na zemlji!

16. Kako Jehova danes vodi svoje ljudstvo in kakšen zgled s tem daje?

¹⁶ Besede iz Izaija 40:10, 11 so še nadaljnje praktične vrednosti za nas danes. Tolažilno je misliti na to, kako nežno Jehova vodi svoje ljudstvo. Prav kakor pastir razume potrebe posamezne ovce – tudi tiste najmanjše, ki ne more dohajati drugih – Jehova razume omejitve vsakega svojega zvestega služabnika. Poleg tega je Jehova kot nežen Pastir zgled tudi krščanskim pastirjem. Starešine morajo s čredo ravnati nežno, tako da posnemajo Jehova v njegovi ljubeči skrbi. Vedno morajo misliti na to, kako Jehova čuti o vsakem članu črede, »ki jo je odkupil s krvjo svojega Sina«. (Dejanja 20:28, NW)

Vsemogočen, vsemoder

17., 18. a) Zakaj lahko judovski pregnanci popolnoma zaupajo v obljubo o obnovi? b) Kaj takega, kar pri poslušalcih vzbuja strahospoštovanje, vpraša Izaija?

¹⁷ Judovski pregnanci lahko popolnoma zaupajo v obljubo o obnovi, saj je Bog vsemogočen in vsemoder. Izaija namreč pravi: »Kdo je izmeril z dlanjo svojo vode in s pedjo svojo premeril nebesa in vtlačil zemlje prah v merico in s tehtnico pretehtal gore in hribe na njenih torilih? Kdo je vodil duha GOSPODOVEGA, in kdo mu je bil svetovalec ter ga je učil? S kom se je posvetoval, da bi mu dodelil razuma in ga učil poti pravice in ga vadil v znanju in mu pokazal najvišje razumnosti pot?« (Izaija 40:12–14)

¹⁸ To so vprašanja, ki judovske pregnance navdajajo s spoštljivim strahom, ko o njih premišljajo. Ali lahko  navadni smrtniki ustavijo plimovanje mogočnih morij? Seveda ne! Jehovu pa so morja, ki pokrivajo zemljo, kakor kapljica vode v njegovi roki. * Ali lahko slabotni ljudje izmerijo to ogromno zvezdnato nebo ali stehtajo zemljine gore in hribe? Seveda ne. Jehova pa nebesa izmeri s takšno lahkoto, s kakršno bi lahko človek izmeril kak predmet s pedjo (ped je razdalja med koncem palca in koncem mezinca pri razprti dlani). Bog lahko pravzaprav stehta gore in hribe s tehtnico. Ali lahko ljudje, tisti najmodrejši med njimi, svetujejo Bogu, kaj naj v sedanjih okoliščinah stori ali pa, kaj naj stori v prihodnosti? Seveda ne!

19., 20. S katerimi ponazoritvami Izaija poudari Jehovovo veličino?

¹⁹ Kako pa je z mogočnimi narodi na zemlji? Mar se lahko upirajo Bogu, ko ta izpolnjuje svojo obljubo? Izaija odgovarja z naslednjim opisom narodov: »Glej, narodi so kakor kaplja z vedra, veljajo kakor prašek na tehtnici, glej, otoke vzdiguje kakor zrna. Libanon nima dovolj drv za ogenj, njegovih živali ni dovolj za žgalno daritev. Vsi narodi so kakor nič pred njim, manj kakor nič in zmedo mu pomenijo [prazen nič mu veljajo, EI].« (Izaija 40:15–17, SSP)

²⁰ Narodi so za Jehova kakor kapljica, ki pade iz vedra. Nič več mu ne pomenijo kakor drobcen prah, ki se nabere na tehtnici, nobene koristi ni od njih. * Predstavljajte si človeka, ki bi zgradil ogromen oltar in bi ogenj na njem zakuril iz vseh dreves, kar jih je na libanonskih  gorah. Nato pa si zamislite, da bi na tem oltarju daroval vse živali, ki se potikajo po teh gorah. Vendar celo takšno žrtvovanje Jehovu ne bi nič pomenilo. Kakor da zadeve še ne bi dovolj ponazoril, Izaija zdaj pove še nekaj krepkejšega – vsi narodi so v Jehovovih očeh »manj kakor nič«. (Izaija 40:17)

21., 22. a) Kako Izaija poudari to, da je Jehova neprimerljiv? b) Do katerega sklepa pridemo ob Izaijevih živih opisih? c) Katero znanstveno povsem pravilno izjavo zapiše prerok Izaija? (Glej  okvir na 412. strani.)

²¹ Da bi Izaija še bolj poudaril Jehovovo neprimerljivost, nadaljuje s tem, kako neumno je izdelovati malike iz zlata, srebra ali lesa. Kako neumno je misliti, da lahko kateri koli od teh malikov ustrezno predstavlja ‚Njega, ki prestoluje nad zemeljskim krogom‘ (SSP) in vlada njenim prebivalcem! (Beri Izaija 40:18–24.)

²² Vsi ti živi opisi nas pripeljejo do sklepa, da vsemogočnemu, vsemodremu in neprimerljivemu Jehovu nič ne more preprečiti, da ne bi izpolnil svoje obljube. Kako zelo so morale te Izaijeve besede potolažiti in okrepiti judovske pregnance v Babilonu, ki so hrepeneli po tem, da bi se vrnili v svojo domovino! Tudi mi danes smo lahko trdno prepričani, da se bodo Jehovove obljube za našo prihodnost zagotovo uresničile.

»Kdo je ustvaril te reči?«

23. Zakaj so judovski pregnanci lahko pogumni in kaj Jehova sedaj poudari o sebi?

²³ Je pa še en razlog, zaradi katerega so judovski pregnanci lahko pogumni. Rešitev je namreč obljubil Stvarnik vsega in Vir vse dinamične energije. Da bi Jehova poudaril svojo izredno sposobnost, opozori na to, kako se ta kaže v vesolju: » ‚Komu me torej hočete primerjati,  da bi mu bil enak?‘ govori Sveti. Povzdignite kvišku svoje oči in poglejte: kdo je ustvaril te reči? On, ki izpeljuje njihovo vojsko po vrsti in kliče vse po imenu: zaradi njegove vrhovne oblasti [obilja njegove dinamične energije, NW] in silne moči nobena ne manjka.« (Izaija 40:25, 26, SSP)

24. Kako Jehova, ko govori o sebi, pokaže, da se z njim ne more nihče primerjati?

²⁴ Sveti Izraelov govori o sebi. Da bi pokazal, da se z njim ne more nihče primerjati, opozori na zvezde na nebu. Kakor vojaški poveljnik, ki zna razporediti svoje čete, tudi Jehova poveljuje zvezdam. Če bi jih moral zbrati, mu ne bi ‚nobena manjkala‘. Čeprav je zvezd veliko, jih kliče vse po imenu, bodisi po lastnem imenu ali pa po kakšni imenski označbi. Zvezde pa kakor poslušni vojaki ostajajo na svojem mestu in ohranjajo ustrezen red, saj ima njihov Poveljnik obilo »dinamične energije« in ‚silno moč‘. Torej lahko imajo judovski pregnanci upravičeno trdno zaupanje. Stvarnik, ki poveljuje zvezdam, je zmožen tudi podpirati svoje služabnike.

25. Kako se lahko odzovemo na Božje povabilo, zapisano v Izaiju 40:26, in k čemu nas to navede?

²⁵ Le kdo od nas se lahko upre Božjemu povabilu, zapisanem v Izaiju 40:26, »Povzdignite kvišku svoje oči in poglejte«? Odkritja današnjih astronomov kažejo, da zvezdnato nebo vzbuja še večje strahospoštovanje, kakor se je to zdelo v Izaijevih dneh. Astronomi, ki opazujejo nebo z močnimi teleskopi, ocenjujejo, da je v vidnem vesolju kar 125 milijard galaksij. In v samo eni od teh – Rimski cesti – je po nekaterih ocenah dobrih 100 milijard zvezd! Takšno spoznanje bi nam moralo v srcu  zbuditi spoštovanje do našega Stvarnika in popolno zaupanje v njegovo obljubo.

26., 27. Kako Jehova po Izaiju opiše občutke pregnancev v Babilonu in kaj bi ti morali vedeti?

²⁶ Ker Jehova ve, da bodo leta ujetništva judovskim pregnancem udušila duha, navdihne Izaija, da vnaprej zapiše naslednje zagotovilo: »Zakaj praviš, o Jakob, in govoriš, Izrael: Skrita je pot moja pred GOSPODOM in pravda moja gre mimo Boga mojega? Ali ne veš? in nisi li slišal? GOSPOD je Bog večni, Stvarnik krajev zemlje; on ne opeša in se ne utrudi, nedoumna je razumnost njegova.« (Izaija 40:27, 28) *

 ²⁷ Izaija zapiše besede, s katerimi Jehova opisuje občutke pregnancev v Babilonu, ki so stotine kilometrov daleč stran od svoje domovine. Nekateri menijo, da Bog njihove ‚poti‘, njihovega težavnega življenja, ne vidi oziroma da zanjo sploh ne ve. Menijo, da Jehovu ni mar za krivice, ki jih morajo prenašati. Zato jih Izaija spomni na stvari, ki bi jih morali vedeti, če že ne iz osebnih izkušenj pa vsaj iz prejetih informacij. Jehova je sposoben in pripravljen rešiti svoje ljudstvo. On je večni Bog in Stvarnik vse zemlje. Torej ima še vedno moč, ki jo je pokazal pri ustvarjanju, in niti mogočni Babilon mu ni nedosegljiv. Takšen Bog se ne more utruditi in tako razočarati svoje ljudstvo. Toda naj ne pričakujejo, da bodo lahko popolnoma razumeli Njegova dela, saj njegove razumnosti – njegovega uvida, sprevidevnosti in zaznavanja – ne morejo doumeti.

28., 29. a) Kako Jehova svoje ljudstvo spomni, da bo pomagal utrujenim? b) S katero ponazoritvijo Izaija pokaže, kako Jehova okrepi svoje služabnike?

²⁸ Jehova po Izaiju nadalje spodbuja obupane pregnance: »Trudnemu daje krepkosti in onemoglemu podeljuje obilo moči. Pešajo res mladi in se utrujajo, in mladeniči se spotikajo in padajo; oni pa, ki čakajo GOSPODA, dobivajo nove moči, dvigajo se na perutih kakor orli, teko, a se ne utrudijo, hodijo, pa ne opešajo.« (Izaija 40:29–31)

²⁹ Ko Jehova govori o tem, da je treba dati trudnemu krepkosti, ima morda v mislih naporno pot, ki jo bodo morali pregnanci opraviti, da bi se vrnili domov. Jehova svoje ljudstvo spomni, da je to, da pomaga utrujenim, ki se obračajo k njemu po podporo, pravzaprav njegova značilnost. Celo »mladi« in »mladeniči«, ki kar  prekipevajo od energije, se lahko od napora zlomijo in od izčrpanosti padejo. Jehova pa obljublja, da bo tem, ki zaupajo vanj, dal takšno moč, da bodo lahko tekli in hodili, ne da bi se utrudili. Za ponazoritev tega, kako Jehova krepi svoje služabnike, Izaija uporabi orle, močne ptice, ki lahko lebdijo v zraku ure in ure in ki letajo navidez brez vsakega truda. * Z upanjem na takšno  Božjo podporo judovski pregnanci nimajo razloga za obup.

30. Kako lahko danes prave kristjane potolažijo sklepne vrstice 40. poglavja Izaijeve knjige?

³⁰ Te sklepne vrstice 40. poglavja Izaijeve knjige so v tolažbo pravim kristjanom, ki živijo v zadnjih dneh te hudobne stvarnosti. Toliko je pritiskov in problemov, ki nam jemljejo pogum, da je zares tolažilno vedeti, da Bog za vse te težave in krivice, ki jih prenašamo, ve. Lahko smo prepričani, da bo Stvarnik vsega, Ta, čigar ‚modrost je brezmerna‘, ob svojem času in na svoj način popravil vse krivice. (Psalm 147:5, 6) Res da moramo do takrat zdržati, vendar nam to ni treba z lastno močjo. Jehova, čigar zaloge so neizčrpne, lahko svojim služabnikom v času preskušenj da moč, celo »moč, ki presega običajno«. (2. Korinčanom 4:7, NW)

31. Kakšno luč je Izaijeva prerokba obljubljala judovskim ujetnikom v Babilonu in o čem smo lahko mi popolnoma prepričani?

³¹ Pomislimo na judovske ujetnike v Babilonu v šestem stoletju pr. n. š. Njim tako drag Jeruzalem je bil stotine kilometrov stran, opustošen, tempelj pa porušen. Izaijeva prerokba jim je pomenila tolažilno obljubo svetlobe in upanja – Jehova jih bo popeljal nazaj v njihovo domovino! In leta 537 pr. n. š. je Jehova svoje ljudstvo res pripeljal domov in s tem dokazal, da je Izpolnjevalec svojih obljub. Tudi mi lahko popolnoma zaupamo Jehovu. Njegove kraljestvene obljube, ki so tako lepo izražene v Izaijevem prerokovanju, se bodo uresničile. To je zares dobra novica, sporočilo, ki pomeni luč za vse človeštvo!

[Podčrtna opomba]

[Vprašanja]

[Okvir/slika na straneh 404, 405]

  Jehova, ljubeč pastir

Izaija primerja Jehova z ljubečim pastirjem, ki nosi svoja jagnjeta v naročju. (Izaija 40:10, 11) Izaija je očitno to prisrčno ponazoritev povzel po resničnih navadah, ki so jih imeli pastirji. Neki sodobni opazovalec, ki si je ogledoval pastirje na pobočjih gore Hermon na Bližnjem vzhodu, poroča naslednje: »Vsak pastir je svojo čredo skrbno opazoval, da bi videl, v kakšnem stanju je. Če je našel novorojeno jagnje, ga je položil v gubo svojega [. . .] velikega površnika, saj je bilo prešibko, da bi lahko sledilo materi. Ko v naročju ni imel več prostora, si je jagnjeta dvignil še na rame, držeč jih za noge, ali pa jih je položil v torbo ali košaro na oslovem hrbtu, kjer so bila, dokler si niso toliko opomogla, da so lahko sledila materi.« Mar ni tolažilno vedeti, da služimo Bogu, ki tako nežno skrbi za svoje ljudstvo?

 [Okvir/slika na strani 412]

 Kakšne oblike je Zemlja?

Nekdaj so ljudje večinoma verjeli, da je Zemlja ploščata. Že v šestem stoletju pr. n. š. pa je grški filozof Pitagora postavil teorijo, da je Zemlja gotovo krogla. Vendar pa je prerok Izaija že dve stoletji prej, predno je Pitagora postavil svojo teorijo, izredno jasno in z gotovostjo dejal: »On je, ki prestoluje nad zemeljskim krogom.« (Izaija 40:22, SSP, poudarili mi.) Hebrejska beseda hug, ki je tu prevedena s ‚krog‘, se lahko prevaja tudi s »krogla«. Zanimivo je, da je lahko le okrogel predmet iz vseh zornih kotov videti krog. * Prerok Izaija je bil torej veliko pred drugimi, ko je zapisal izjavo, ki je znanstveno pravilna in brez vsakih staroveških mitov.

[Podčrtna opomba]

 [Slika na strani 403]

Janez Krstnik je bil glas »vpijočega v puščavi«