Zaupajmo Jehovu, da nas bo vodil in varoval
Šestnajsto poglavje
Zaupajmo Jehovu, da nas bo vodil in varoval
1., 2. Katera nevarnost preti Božjemu ljudstvu v osmem stoletju pr. n. š. in h komu bi se mnogi med njimi radi obrnili po varstvo?
ŽE V prejšnjih poglavjih te knjige smo videli, da Božjemu ljudstvu v 8. stoletju pr. n. š. preti nevarnost. Krvoločni Asirci pustošijo deželo za deželo in samo vprašanje časa je še, kdaj bodo napadli južno, Judovo kraljestvo. H komu se bodo prebivalci dežele obrnili po varstvo? Ker so v zaveznem odnosu z Jehovom, bi se morali po pomoč obrniti nanj. (2. Mojzesova 19:5, 6) Kralj David je storil tako. Priznal je: »GOSPOD je moja skala, moja trdnjava, moj osvoboditelj.« (2. Samuelova 22:2, SSP) Očitno pa mnogi v osmem stoletju pr. n. š. ne zaupajo Jehovu, zanje on ni trdnjava. Raje se ozirajo proti Egiptu in Etiopiji, v upanju, da se bosta njim v prid postavila v bran pred pretečim asirskim vdorom. Toda, kako se motijo.
2 Jehova po svojem preroku Izaiju svari, da bo zatekanje k Egiptu in Etiopiji pogubno. Te prerokove navdihnjene besede so koristen pouk za njegove sodobnike, pa tudi za nas, da se naučimo, kako pomembno je zaupati v Jehova.
Okrvavljena dežela
3. Opišite, kakšen poudarek je Asirija dajala vojaški moči.
3 Asirci so bili znani po svoji vojaški moči. V knjigi Ancient Cities piše: »Častili so moč in molili samo k ogromnim kamnitim malikom, k levom in bikom, katerih masivni udi, orlove peruti in človeške glave so bili simboli moči, poguma in zmage. Bojevanje je bil nacionalni posel in duhovniki so stalno ščuvali k vojni.« Zato biblijski prerok Nahum asirsko glavno mesto Ninive upravičeno opiše z ‚okrvavljeno mesto‘. (Nahum 3:1)
4. Kako so Asirci druge narode navdajali s strahom?
4 Asirske vojaške taktike so bile izredno krute. Izklesani reliefi iz tistih dni prikazujejo, kako asirski vojaki ujetnike vodijo s kavlji, zabodenimi skozi nos ali usta. Marsikaterega ujetnika so tudi oslepili s sulico. Neki napis pripoveduje, kako je asirska vojska na nekem osvajalskem pohodu svoje ujetnike razkosala in iz njihovih telesnih delov zunaj mesta naredila dva kupa, enega iz glav, drugega pa iz drugih delov telesa. Otroke zavojevanih so zažgali. Asircem je to, da so s svojo krutostjo druge strahovali, v vojaškem smislu gotovo prišlo prav, saj se jim narodi, ki so jim bili napoti, niso upali upirati.
Vojna proti Asdodu
5. Kdo je bil mogočni asirski vladar v Izaijevih dneh in kako je bila biblijska pripoved o njem potrjena?
5 Asirski imperij je v Izaijevih dneh pod kraljem Sargonom postal tako močan, kakor dotlej še nobena sila. * Kritiki so dolgo dvomili o obstoju tega vladarja, ker ga dotlej niso zasledili še v nobenem posvetnem viru. Čez čas pa so arheologi odkrili ruševine Sargonove palače in biblijska pripoved je bila potrjena.
6., 7. a) Zakaj verjetno Sargon ukaže napasti Asdod? b) Kako padec Asdoda vpliva na filistejske sosede?
6 Izaija na kratko opiše enega od Sargonovih vojaških pohodov: »Tartan [je prišel] v Asdod, poslan od Sargona, kralja asirskega, in [. . .] je oblegal Asdod in ga zmagal.« (Izaija 20:1) * Zakaj Sargon ukaže napasti filistejsko mesto Asdod? Filisteja je egiptovska zaveznica in Asdod, kjer stoji Dagonov tempelj, je ravno na poti, ki pelje ob obali iz Egipta skozi Palestino. Mesto ima torej strateško lego. Če bi ga osvojili, bi to bil prvi korak k osvojitvi Egipta. Poleg tega je iz asirskih zapisov razvidno, da je asdodski kralj Azuri koval zaroto proti Asiriji. Sargon je zato upornega kralja odstavil in na prestol posadil njegovega mlajšega brata Ahimitija. Vendar to še vedno ne reši problema. Zopet izbruhne upor in Sargon tokrat ukrepa ostreje. Ukaže napasti Asdod. Mesto tako oblegajo in zavzamejo. Izaija v 20. poglavju v prvi vrstici verjetno nakazuje na ta dogodek.
7 Padec Asdoda vrže na sosednje države, še zlasti na Juda, mračno kopreno. Jehova ve, da je njegovo ljudstvo nagnjeno k temu, da se zanaša na ‚meseno roko‘, kot je Egipt ali Etiopija na jugu. Zato Izaiju naroči, naj jih resno posvari. (2. letopisov 32:7, 8)
»Slečen in bos«
8. Katero preroško dejanje je Izaija po navdihnjenju opravil?
8 Jehova naroči Izaiju: »Pojdi in sleci si tisti raševnik z ledij in sezuj obuvalo z nog svojih.« Izaija Jehovovo zapoved uboga. »Storil je tako, hodeč slečen in bos.« (Izaija 20:2) Raševnik je preprosto oblačilo, ki ga pogosto nosijo preroki, včasih denimo takrat, kadar morajo povedati kakšno svarilno sporočilo. Nosijo pa ga ljudje tudi v težavnih časih ali po prejemu kakšne žalostne novice. (2. kraljev 19:2; Psalm 35:13; Daniel 9:3) Ali Izaija zares hodi okoli gol, brez vsakega kosa oblačila? Ni nujno. Hebrejska beseda, prevedena s »slečen«, lahko pomeni tudi to, da je kdo samo delno oziroma pomanjkljivo oblečen. (1. Samuelova 19:24, podčrtna opomba v NW) Morda je torej Izaija slekel samo svoja gornja oblačila, ne pa tudi kratke tunike, ki so jo takrat na splošno nosili kot spodnje perilo. Moške ujetnike na asirskih skulpturah pogosto prikazujejo tako oblečene.
9. Kakšnega preroškega pomena je Izaijevo dejanje?
9 O tem, kaj je to Izaijevo neobičajno dejanje pomenilo, ni nobenega dvoma: »Tedaj reče GOSPOD: Kakor je hodil hlapec moj Izaija slečen in bos tri leta v znamenje in zgled Egiptu in Etiopiji: tako odpelje kralj asirski usužnjene Egipčane in pregnane Etiopce, mlade in stare, slečene in bose in z nago zadnjo oplatjo, Egiptu v sramoto [nagoto Egipta, NW].« (Izaija 20:3, 4) Da, Egipčane in Etiopce bodo kmalu odpeljali v ujetništvo. Nikomur ne bo prizanešeno. Celo ‚mladim in starim‘ – otrokom in starejšim – bodo pobrali vse imetje in jih odpeljali v ujetništvo. S to žalostno podobo Jehova Jude svari, da je nesmiselno zaupati Egiptu in Etiopiji. Ta naroda bosta po svojem padcu doživela še »nagoto«, skrajno ponižanje!
Upanje se razblini, lepota zbledi
10., 11. a) Kako se bo odzval Juda, ko bo ugotovil, da sta Egipt in Etiopija pred Asirci nemočna? b) Zakaj morda Judje radi zaupajo Egiptu in Etiopiji?
10 Jehova nato preroško opiše, kako se bo njegovo ljudstvo odzvalo, ko bo ugotovilo, da sta se Egipt in Etiopija, zatočišče, v katero je upalo, pred Asirci izkazala nemočna. »In bodo prestrašeni in se bodo sramovali Etiopije, ki so vanjo upali, in Egipta, s katerim so se hvalili [ki jim je bil tako lep, NW]. In prebivalci tega primorja poreko tisti dan: Glejte, takšno je upanje naše, kamor smo se zatekali po pomoč, da bi bili oteti izpred kralja asirskega! In kako bi mogli ubežati mi?« (Izaija 20:5, 6)
11 Juda je v primerjavi s silama, kot sta Egipt in Etiopija, videti le kot pas zemlje ob obali. Morda so nekateri prebivalci »tega primorja« očarani nad lepoto Egipta, nad njegovimi impresivnimi piramidami, orjaškimi templji in prostornimi vilami, obdanimi z vrtovi, sadovnjaki in ribniki. Ta mogočna egiptovska arhitektura se morda zdi pravi dokaz stabilnosti in trajnosti. Te dežele gotovo ne more nič opustošiti! Judje so verjetno prav tako navdušeni nad etiopskimi lokostrelci, bojnimi vozovi in konjeniki.
12. Komu bi moral Juda zaupati?
12 Glede na svarilo, ki ga je Izaija tako nazorno prikazal, in Jehovove preroške besede, si je moral vsak, ki je trdil, da je del Božjega ljudstva, a je zaupal v Egipt in Etiopijo, vzeti čas za resen razmislek. Koliko boljše je zaupati Jehovu, kakor pa navadnemu človeku! (Psalm 25:2; 40:4) In res, Juda mora veliko pretrpeti od asirskega kralja. Kasneje mora celo gledati, kako Babilon uniči tempelj in glavno mesto. Vendarle pa »desetina«, »sveto seme«, ostane, kakor od masivnega drevesa ostane štor. (Izaija 6:13, NW) Ko bo ta čas nastopil, bo Izaijevo sporočilo zelo okrepilo vero tej mali skupini, ki bo ohranila zaupanje v Jehova!
Zaupajte Jehovu
13. Katere pritiske imajo danes vsi, verni in neverni?
13 Svarilo pred tem, kako nesmiselno je zaupati Egiptu in Etiopiji, zapisano v Izaijevi knjigi, ni le mrtva zgodovina. Je praktične vrednosti tudi za naše dni. Živimo v ‚nevarnih časih‘. (2. Timoteju 3:1) Finančni polomi, vsesplošna revščina, politična negotovost, državljanski nemiri ter manjše in večje vojne pogubno vplivajo na vse – ne samo na tiste, ki prezirajo Božjo vlado, temveč tudi na tiste, ki častijo Jehova. Pred vsakim človekom pa je vprašanje: ‚H komu se bom obrnil po pomoč?‘
14. Zakaj bi morali zaupati samo v Jehova?
14 Morda so na nekatere naredili vtis današnji sposobni finančniki, politiki in znanstveniki, ki govorijo, da človekove probleme lahko rešita človekova iznajdljivost in tehnika. Vendar Biblija jasno pravi: »Bolje je pribegati h GOSPODU nego upati v poglavarje.« (Psalm 118:9) Vsi človekovi načrti za mir in varnost bodo propadli, in sicer iz razloga, ki ga je dobro povedal prerok Jeremija: »Vem, o GOSPOD, da ni človeku v oblasti pot njegova, ne v moči moža, kako naj hodi in ravna stopinje svoje.« (Jeremija 10:23)
15. Kdo je edino upanje za nesrečno človeštvo?
15 Zaradi vsega tega je nujno, da se Božji služabniki ne pustijo premamiti nobeni navidezni moči ali modrosti tega sveta. (Psalm 33:10; 1. Korinčanom 3:19, 20) Edino upanje za nesrečno človeštvo je Stvarnik, Jehova. Vsi, ki mu zaupajo, bodo rešeni. Navdihnjeni apostol Janez je namreč napisal, da »svet gine in poželenje njegovo; kdor pa dela voljo Božjo, ostane vekomaj«. (1. Janezov 2:17)
[Podčrtna opomba]
^ odst. 5 Zgodovinarji tega kralja poimenujejo Sargon II. Enega od prejšnjih kraljev, vendar ne asirskega, temveč babilonskega, pa poimenujejo s »Sargon I.«.
^ odst. 6 »Tartan« ni ime, temveč naslov, s katerim so naslavljali vrhovnega poveljnika v asirski vojski, ki je bil verjetno druga najvplivnejša osebnost v imperiju.
[Vprašanja]
[Slika na strani 209]
Asirci so navadno marsikaterega svojega ujetnika oslepili
[Slika na strani 213]
Nekateri so morda navdušeni nad človekovimi dosežki, toda boljše je zaupati v Jehova
