Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

‚Čas naklonjenosti‘

‚Čas naklonjenosti‘

Deseto poglavje

‚Čas naklonjenosti‘

Izaija 49:1–26

1., 2. a) Kako je bil blagoslovljen Izaija? b) Na koga vse se nanašajo preroške besede, zapisane v prvi polovici 49. poglavja Izaijeve knjige?

VSI zvesti ljudje že dolgo uživajo Božje odobravanje in zaščito. Toda Jehova ni naklonjen kar komur koli. Človek mora za takšen blagoslov, ki se ga ne da z ničimer primerjati, izpolnjevati določene pogoje. Izaija jih je izpolnjeval. Užival je Božjo naklonjenost in Jehova je po njem oznanil svojo voljo drugim. Zgled tega je zapisan v prvi polovici 49. poglavja Izaijevega prerokovanja.

2 Te besede so v prerokbi namenjene Abrahamovemu semenu. V prvi izpolnitvi je bilo to seme izraelski narod, ki je izviral od Abrahama. Vendar pa se izrazni slog povečini jasno nanaša na dolgo pričakovano Abrahamovo Seme, obljubljenega Mesija. Te navdihnjene besede se prav tako nanašajo na Mesijeve duhovne brate, ki postanejo del duhovnega Abrahamovega semena in »Izraela Božjega«. (Galatom 3:7, 16, 29; 6:16) Predvsem pa ta odlomek Izaijevega prerokovanja opisuje poseben odnos med Jehovom in njegovim ljubljenim Sinom, Jezusom Kristusom. (Izaija 49:⁠26)

Jehova ga postavi in zaščiti

3., 4. a) Kakšno podporo ima Mesija? b) Komu Mesija govori?

3 Mesija je deležen Božje naklonjenosti ali odobravanja. Jehova mu daje oblast in priporočila, ki jih potrebuje, da bi izpolnil svoje poslanstvo. Zato je povsem primerno, da ta bodoči Mesija reče: »Poslušajte me, otoki, prisluhnite, ljudstva iz daljave! GOSPOD me je poklical v materinem telesu, mi dal ime že v materinem naročju.« (Izaija 49:1SSP)

4 Mesija tu svoje besede naslavlja na ljudstva iz »daljave«. Resda je Mesija obljubljen judovskemu ljudstvu, toda njegova strežba bo v blagoslov vsem narodom. (Matevž 25:31–33) »Otoki« in »ljudstva« bi morali, četudi niso v zaveznem odnosu z Jehovom, prisluhniti Izraelovemu Mesiju, saj je poslan, da reši vse človeštvo.

5. Kako dobi Mesija ime, še preden se rodi kot človek?

5 Prerokba pravi, da bo Jehova Mesiju dal ime, še preden se bo rodil kot človek. (Matevž 1:21; Lukež 1:31) Jezus je bil veliko pred svojim rojstvom poimenovan »Čudoviti svetovalec, Močni Bog, Večni Oče, Knez miru«. (Izaija 9:5, SSP [9:6, AC]) Tudi za ime Emanuel (kakor je bilo verjetno ime Izaijevemu sinu) se je izkazalo, da je preroško ime za Mesija. (Izaija 7:14SSP; Matevž 1:21–23) Celo rojstno ime, Jezus, po katerem je bil Mesija poznan, je bilo napovedano že pred njegovim rojstvom. (Lukež 1:30, 31) To ime izvira iz hebrejske besede, ki pomeni »Jehova je rešitev«. Jasno je torej, da Jezus ni samozvani Kristus.

6. V katerem pomenu so Mesijeva usta kakor oster meč in kako je Mesija zakrit oziroma skrit?

6 Mesijeve preroške besede se nadaljujejo: »In naredil je usta moja kakor oster meč, s senco roke svoje me je zakril; in naredil me je za pšico izbrušeno, v tulu svojem me je skril.« (Izaija 49:2) Ko leta 29 n. š. za Jehovovega Mesija nastopi čas, da začne svojo zemeljsko strežbo, se njegove besede in dejanja prav zares izkažejo kot ostro, izbrušeno bojno sredstvo, s katerim lahko poslušalcem prodre v srce. (Lukež 4:31, 32) S svojimi besedami in dejanji razjezi Jehovovega velikega sovražnika Satana in njegove predstavnike. Satan Jezusu že vse od njegovega rojstva streže po življenju, toda Jezus je kakor puščica skrit v Jehovovem lastnem tulu. * S popolno prepričanostjo lahko računa na Očetovo zaščito. (Psalm 91:1; Lukež 1:35) Jezus ob za to določenem času dá svoje življenje za človeštvo. Toda prišel bo čas, ko bo kot mogočni nebeški bojevnik krenil v boj drugače oborožen, z ostrim mečem, ki bo izhajal iz njegovih ust. Oster meč bo takrat predstavljal Jezusovo oblast, da izreče in izvrši obsodbe nad Jehovovimi sovražniki. (Razodetje 1:⁠16)

Božji služabniki se ne trudijo zaman

7. Za koga veljajo Jehovove besede iz Izaija 49:3 in zakaj?

7 Zdaj Jehova izreče naslednje preroške besede: »Ti si moj služabnik, Izrael, ti, v katerem bom pokazal svojo lepoto.« (Izaija 49:3NW) Jehova o izraelskem narodu govori kot o svojem služabniku. (Izaija 41:8) Toda Božji najvišji služabnik je Jezus Kristus. (Dejanja 3:13) Nihče od Božjih stvarjenj ne more bolje odsevati Jehovove ‚lepote‘ kakor Jezus. Zato te besede, čeprav so dobesedno naslovljene na Izrael, dejansko veljajo za Jezusa. (Janez 14:9; Kološanom 1:⁠15)

8. Kako se je na Mesija odzvalo njegovo lastno ljudstvo, toda od koga Mesija pričakuje sodbo o svoji uspešnosti?

8 Toda ali ni res, da Jezusa večina njegovega ljudstva zaničuje in zavrača? Res je. Na splošno izraelski narod Jezusa ne sprejme za Božjega maziljenega služabnika. (Janez 1:11) Vse, kar Jezus doseže, ko je na zemlji, se morda njegovim sodobnikom zdi komaj kaj vredno, celo nepomembno. Na ta navidezni neuspeh pri njegovi strežbi v nadaljevanju namiguje tudi sam Mesija: »Brezuspešno sem se trudil, brezkoristno in za nič sem potratil moč svojo.« (Izaija 49:4a) Mesija tega ne reče zato, ker bi bil malodušen. Upoštevajmo namreč njegove nadaljnje besede: »Vendar pa je pravica [sodba, NW] moja pri GOSPODU in plačilo moje je pri Bogu mojem.« (Izaija 49:4b) Mesijeve uspešnosti ne bo sodil človek, temveč Bog.

9., 10. a) Katero nalogo dobi Mesija od Jehova in kako uspešen je pri njej? b) Kako je lahko to, kar je doživel Mesija, v spodbudo današnjim kristjanom?

9 Jezusa predvsem zanima Božje odobravanje oziroma naklonjenost. Mesija v prerokbi pravi: »Zdaj pa govori GOSPOD, ki me je v materinem telesu upodobil za svojega služabnika, da bi Jakoba pripeljal spet k njemu in Izraela zbral pri njem – tako sem bil počaščen v GOSPODOVIH očeh in moj Bog je bil moja moč.« (Izaija 49:5SSP) Mesija nastopi zato, da bi srce Izraelovih sinov vrnil k njihovemu nebeškemu Očetu. Večina se na to ne odzove, nekateri pa se. Vendar njegovo resnično plačilo je pri Bogu Jehovu. Njegova uspešnost je izmerjena po Jehovovih merilih, in ne po človeških.

10 Tudi Jezusovim današnjim sledilcem se morda včasih zdi, da se trudijo zaman. Sadovi njihove strežbe se morda ponekod zdijo nepomembni, če se jih primerja s tem, koliko dela in truda je bilo za to potrebno. Toda kljub temu vztrajajo, k čemur jih spodbuja Jezusov zgled. Okrepljeni pa so tudi z besedami apostola Pavla, ki je napisal: »Zato, bratje moji ljubljeni, bodite stanovitni, nepremični, obilni vsekdar v delu Gospodovem, vedoč, da vaš trud ni prazen v Gospodu.« (1. Korinčanom 15:⁠58)

‚Luč narodom‘

11., 12. Kako je bil Mesija ‚luč narodom‘?

11 Jehova v Izaijevi prerokbi Mesija spodbudi s tem, da ga spomni, da biti Božji služabnik ni »malenkost« (NW). Jezus naj bi »povzdignil rodove Jakobove ter nazaj pripeljal ohranjence Izraelove«. Jehova še pojasnjuje: »Tudi te postavim za luč poganskim narodom, da bodeš zveličanje moje prav do konca zemlje.« (Izaija 49:6) Kako Jezus razsvetli ljudstva »do konca zemlje«, ko pa je njegova zemeljska strežba omejena le na Izrael?

12 Biblijski zapis odkriva, da Božja ‚luč narodom‘ z Jezusovim odhodom z zemeljskega prizorišča ni ugasnila. Kakih 15 let po Jezusovi smrti sta misijonarja Pavel in Barnaba citirala prerokbo iz Izaija 49:6 in jo naobrnila na Jezusove učence, na Jezusove duhovne brate. Pojasnila sta namreč: »Tako nam je zapovedal Gospod: ‚Postavil sem te za luč poganom [narodom, SSP], da bodeš v zveličanje vsem do konca zemlje‘.« (Dejanja 13:47) Pavel je pred svojo smrtjo videl, da dobra novica o rešitvi ni na voljo le Judom, temveč »vsemu stvarjenju pod nebom«. (Kološanom 1:6, 23) Danes ostanek Kristusovih maziljenih bratov to delo nadaljuje. Ob podpori ‚velike množice‘, ki šteje že milijone, služijo kot ‚luč narodom‘ v več kot 230 deželah po vsem svetu. (Razodetje 7:⁠9)

13., 14. a) Kakšen je bil odziv na oznanjevanje Mesija in njegovih sledilcev? b) Do kakšnega zasuka okoliščin je prišlo?

13 Jehova je dokazal, da je res on tista moč, ki žene njegovega služabnika Mesija, Mesijeve maziljene brate in vso veliko množico, ki skupaj z njimi oznanja dobro novico. Res je, da kakor Jezus tudi njegovi učenci prenašajo zaničevanje in nasprotovanje. (Janez 15:20) Toda Jehova ob svojem času okoliščine vedno obrne tako, da reši in nagradi svoje zvestovdane služabnike. O Mesiju, ki ga »zaničuje vsakdo« in je »gnus narodov«, Jehova obljublja: »Kralji te bodo videli in spoštljivo vstali, knezi se bodo klanjali zaradi GOSPODA, ki je zvest, Svetnika Izraelovega, ki te je izvolil.« (Izaija 49:⁠7)

14 Pozneje je o tem napovedanem zasuku okoliščin pisal apostol Pavel kristjanom v Filipih. Jezusa je opisal kot nekoga, ki je bil ponižan na mučilnem kolu, nato pa ga je Bog povišal. Jehova je svojega Služabnika »visoko povišal in mu podelil ime, ki je nad vsako ime; da se naj v imenu Jezusa pripogiblje vsako koleno«. (Filipljanom 2:8–11) Kristusovi zvesti sledilci so bili posvarjeni, da bodo tudi oni preganjani. Toda kakor Mesija so tudi oni prepričani o Jehovovi naklonjenosti. (Matevž 5:10–12; 24:9–13; Marko 10:29, 30)

»Posebej sprejemljiv čas«

15. Kateri posebni ‚čas‘ je omenjen v Izaijevi prerokbi in kaj to nakazuje?

15 Izaijeva prerokba se nadaljuje z zelo pomembno izjavo. Jehova Mesiju reče: »Ob času milosti [naklonjenosti, NW] sem te uslišal in v dan zveličanja sem ti pomagal; in stražil te bom in te dal v zavezo ljudstvu.« (Izaija 49:8a) Podobna prerokba je zapisana v Psalmu 69:13–18. Psalmist z izrazom ‚sprejemljiv čas‘ (NW) meri na ‚čas naklonjenosti‘. Ti besedni zvezi nakazujeta, da Jehova svojo naklonjenost in zaščito naklanja na poseben način, toda le ob določenem in omejenem času.

16. Kaj je bil Jehovov čas naklonjenosti za stari Izrael?

16 Kdaj pa je bil ta čas naklonjenosti? V izvirnem besedilu so bile te besede del obnovitvene prerokbe in so napovedovale vrnitev Judov iz pregnanstva. Izraelski narod je čas naklonjenosti doživel, ko je lahko ‚povzdignil [obnovil, NW] deželo‘ in dobil nazaj »opustošene dediščine«. (Izaija 49:8b) Nič več niso bili ‚jetniki‘ v Babilonu. Jehova je poskrbel, da med svojim potovanjem domov niso bili »lačni« ali »žejni« ter da jih nista ‚mučila vročina in sonce‘ (SSP). Razkropljeni Izraelci so se zgrinjali v svojo domovino »od daleč, [. . .] od severa in od zahoda«. (Izaija 49:9–12) Kljub tej prvi dramatični izpolnitvi pa po Bibliji ta prerokba meri še na nekaj več.

17., 18. Kateri čas naklonjenosti je Jehova določil v prvem stoletju?

17 Najprej so angeli ob Jezusovem rojstvu oznanili mir in Božjo naklonjenost do ljudi. (Lukež 2:13, 14) Bog ni bil naklonjen kar vsem ljudem, temveč le tistim, ki so verovali v Jezusa. Jezus je pozneje javno prebral prerokbo iz Izaija 61:1, 2 in jo naobrnil nase kot na oznanjevalca ‚Jehovovega sprejemljivega leta‘ (NW). (Lukež 4:17–21) Apostol Pavel je za Kristusa dejal, da je bil v dneh svojega mesa deležen Jehovove posebne zaščite. (Hebrejcem 5:7–9) Torej se ta čas naklonjenosti nanaša na odobravanje, ki ga je Bog kazal do Jezusa v času njegovega človeškega življenja.

18 Vendar pa ta prerokba meri še na nekaj. Pavel je potem, ko je citiral Izaijeve besede o času naklonjenosti, še rekel: »Glej, sedaj je čas jako prijeten [posebej sprejemljiv čas, NW], glej, sedaj je dan zveličanja.« (2. Korinčanom 6:2) Pavel je te besede napisal 22 let po Jezusovi smrti. Očitno je Jehova z nastankom krščanske občine ob binkoštih leta 33 n. š. svoje leto naklonjenosti še podaljšal, da bi tako zajel še Kristusove maziljene sledilce.

19. Kako lahko današnjim kristjanom koristi Jehovov čas naklonjenosti?

19 Kako pa je z današnjimi Jezusovimi sledilci, ki niso maziljeni za dediče Božjega nebeškega kraljestva? Ali lahko imajo tisti z zemeljskim upanjem kakšno korist od tega sprejemljivega časa? Seveda. Iz biblijske knjige Razodetje je razvidno, da je to čas Jehovove naklonjenosti do velike množice, ki bo prišla »iz stiske velike« in se veselila življenja na rajski zemlji. (Razodetje 7:13–17) Vsi kristjani imajo torej lahko korist od tega omejenega obdobja, v katerem Jehova kaže svojo naklonjenost do nepopolnih ljudi.

20. Kako se lahko kristjani varujejo, da ne bi zgrešili namena Jehovove nezaslužene dobrotljivosti?

20 Apostol Pavel je začel objavo o Jehovovem sprejemljivem času s svarilom. Kristjane je rotil, naj, ‚potem ko sprejmejo Božjo nezasluženo dobrotljivost, ne zgrešijo njenega namena‘. (2. Korinčanom 6:1NW) Kristjani zato izkoristijo vsako priložnost, da ugodijo Bogu in izpolnijo njegovo voljo. (Efežanom 5:15, 16) Prav storijo, da ubogajo Pavlov opomin: »Glejte, bratje, da ne bode v kom izmed vas hudobnega srca nevere, ki odpade od Boga živega: marveč opominjajte se vsak dan, dokler se še kliče ‚danes‘, da ne zakrkne kdo izmed vas vsled prevare greha.« (Hebrejcem 3:12, 13)

21. S katero veselo izjavo se sklene prvi del 49. poglavja Izaijeve knjige?

21 Ko se v prerokbi pogovor med Jehovom in Mesijem konča, Izaija izreče veselo izjavo: »Prepevajte, nebesa, in raduj se, zemlja, in pojoč bobnite, gore! zakaj GOSPOD je potolažil ljudstvo svoje in se je usmilil siromakov svojih.« (Izaija 49:13) Zares prelepe tolažilne besede za Izraelce iz davnine in za Jehovovega velikega Služabnika, Jezusa Kristusa, kakor tudi za današnje Jehovove maziljene služabnike in njihove spremljevalce, druge ovce!

Jehova ne pozabi svojega ljudstva

22. Kako Jehova poudari, da ne bo nikoli pozabil svojega ljudstva?

22 Izaija zdaj nadaljuje s sporočanjem Jehovovih izjav. Napoveduje, da se bodo pregnani Izraelci pogosto utrudili in izgubili upanje. Izaija pravi: »Sion je rekel: Jehova me je zapustil in Gospod me je pozabil.« (Izaija 49:14) Pa je to res? Ali je Jehova res zavrgel svoje ljudstvo in ga pozabil? Izaija kot Jehovov govornik nadaljuje: »More li žena pozabiti dojenca svojega, da bi se ne usmilila sina telesa svojega? In ko bi tudi matere pozabile, jaz vendar ne pozabim tebe!« (Izaija 49:15) Kako ljubeče se odzove Jehova! Bog svoje ljudstvo ljubi bolj, kakor ljubi mati svojega otroka. On vedno misli na svoje zvestovdane. Tako dobro se jih spominja, kakor da bi imel njihova imena vtisnjena na svojih rokah: »Glej, na obe dlani sem te napisal, tvoje obzidje je vedno pred menoj.« (Izaija 49:16SSP)

23. Kako je Pavel spodbudil kristjane, naj zaupajo Jehovu, da jih ne bo pozabil?

23 Apostol Pavel je v svojem pismu Galatom kristjane opomnil: »Dobro delati se pa nikar ne utrudimo; zakaj ob svojem času bomo želi, če ne obnemoremo.« (Galatom 6:9) Hebrejcem pa je napisal naslednje spodbudne besede: »Bog ni krivičen, da bi pozabil delo vaše in ljubezen, ki ste jo pokazali do imena njegovega.« (Hebrejcem 6:10) Nikoli ne bi smeli misliti, da je Jehova pozabil na svoje ljudstvo. Kakor staroveški Sion se lahko tudi kristjani upravičeno veselijo in potrpežljivo čakajo na Jehova. On se namreč trdno drži svojih zaveznih določil in obljub.

24. Kako bo Sion obnovljen in kaj se bo spraševal?

24 Jehova po Izaiju še naprej tolaži. »Podiralci [Siona]«, bodisi Babilonci bodisi odpadli Judje, niso nič več nevarni. Sionovi »sinovi« (NW), pregnani Judje, ki ostanejo zvestovdani Jehovu, ‚hitijo‘. ‚Zbirajo se.‘ Judje, ki se bodo vračali v domovino, ki bodo hiteli v Jeruzalem, bodo okras svojemu glavnemu mestu, kakor je ‚nevesti‘ v okras ‚lepotičje‘. (Izaija 49:17, 18) Sion je bil ‚razvalina‘. Zamislite si, kako presenečen je bil, ko je nenadoma imel toliko prebivalcev, da so se njegova bivališča zdela že pretesna. (Beri Izaija 49:19, 20.) Povsem naravno, da vpraša, odkod vsi ti otroci prihajajo: »V srcu svojem [porečeš]: Kdo mi je rodil tiste, ko sem bila brez otrok in nerodovitna, pregnana in sem se semtertja potikala? in kdo mi je vzredil téle? Glej, saj sem bila zapuščena samica, kje so bili tile?« (Izaija 49:21) Kakšna sreča za nekdaj nerodovitni Sion!

25. Kakšne obnove je bil duhovni Izrael deležen v sodobnem času?

25 Te besede imajo tudi novodobno izpolnitev. V težavnih letih prve svetovne vojne je duhovni Izrael preživljal obdobje opustošenosti in ujetništva. Toda bil je obnovljen in prišel v duhovni raj. (Izaija 35:1–10) Kakor nekoč opustošeno mesto, ki ga je opisal Izaija, je bil tudi duhovni Izrael tako rekoč vesel, ko je videl, da se v njegovih vrstah tare veselih, dejavnih Jehovovih častilcev.

»Znamenje za ljudstva«

26. Kakšne smernice Jehova priskrbi svojemu osvobojenemu ljudstvu?

26 Jehova zdaj Izaija preroško popelje v čas, ko bo Njegovo ljudstvo rešeno iz Babilona. Ali bo to dobilo kakšne smernice od Boga? Jehova odgovarja: »Glej, proti narodom povzdignem roko svojo in proti ljudstvom postavim zastavo svojo [svoje znamenje, SSP], in prineso sinove tvoje v naročju in hčere tvoje bodo nosili sem na svojih ramah.« (Izaija 49:22) Jeruzalem, nekdaj sedež vlade in mesto, kjer je stal Jehovov tempelj, v prvotni izpolnitvi postane Jehovovo »znamenje«. Celo ugledni in vplivni ljudje iz drugih narodov, kot so »kralji« in »kneginje«, pomagajo Izraelcem pri njihovi vrnitvi domov. (Izaija 49:23a) Med drugimi pomagata tudi perzijska kralja Cir in Artakserks Dolgoroki skupaj s člani svojih hiš. (Ezra 5:13; 7:11–26) Izaijeve besede pa imajo še eno izpolnitev.

27. a) H kateremu ‚znamenju‘ se bodo v večji izpolnitvi zgrinjala ljudstva? b) Kakšen bo izid, ko se bodo vsi narodi prisiljeni pokloniti Mesijevi vladi?

27 V Izaiju 11:10, SSP, beremo o ‚znamenju za ljudstva‘. Apostol Pavel je te besede naobrnil na Kristusa Jezusa. (Rimljanom 15:8–12) V večji izpolnitvi so torej Jehovovo »znamenje«, h kateremu se bodo zgrinjala ljudstva, Jezus in njegovi z duhom maziljeni sovladarji. (Razodetje 14:1) Ob določenem času se bodo morala vsa ljudstva na zemlji, celo današnji vladajoči razredi, pokloniti Mesijevi vladi. (Psalm 2:10, 11; Daniel 2:44) In kakšen bo izid? Jehova pravi: »Spoznaš, da sem jaz GOSPOD: ne osramoté se, ki me čakajo.« (Izaija 49:23b)

‚Sedaj nam je rešitev bliže‘

28. a) S katerimi besedami Jehova svojemu ljudstvu ponovno zagotovi, da ga bo rešil? b) Katero obvezo Jehova še vedno ima v zvezi s svojim ljudstvom?

28 Nekateri od teh, ki so bili v ujetništvu v Babilonu, so se morda spraševali: ‚Ali je res mogoče, da bo Izrael izpuščen?‘ Jehova to vprašanje upošteva, ko vpraša: »Mar je mogoče močnemu odvzeti plen, mar more ujetnik uiti nasilniku?« (Izaija 49:24SSP) Odgovor je pritrdilen. Jehova Izraelcem zagotavlja: »Ujetnik bo močnemu vzet in plen bo nasilniku ušel.« (Izaija 49:25aSSP) Kako tolažilno zagotovilo! Jehova pa naklonjenost do svojega ljudstva obogati še s trdno obvezo, da jih bo zaščitil. S popolno gotovostjo reče: »Jaz se bom boril zoper tiste, ki se s teboj bore, in otroke tvoje rešim jaz.« (Izaija 49:25b) Ta obveza še vedno velja. Kot piše v Zahariju 2:8, Jehova svojemu ljudstvu pravi: »Kdor se vas dotakne, se dotakne punčice očesa njegovega [mojega, NW].« Danes sicer res živimo v obdobju naklonjenosti, ko imajo ljudstva po vsej zemlji možnost, da se zberejo k duhovnemu Sionu. Vendar se bo to obdobje naklonjenosti končalo.

29. Kakšna mračna prihodnost čaka tiste, ki nočejo ubogati Jehova?

29 Kaj pa se bo zgodilo s tistimi, ki trmasto odklanjajo poslušnost Jehovu in celo preganjajo njegove častilce? Jehova sam pravi: »Storim, da bodo zatiralci tvoji jedli lastno svoje meso, in kakor z vinom se bodo upijanjali s svojo krvjo.« (Izaija 49:26a) Kako mračna prihodnost! Takšni trmasti nasprotniki nimajo nobene dolgoročne prihodnosti. Uničeni bodo. Jehova se bo tako izkazal rešitelja s tem, da bo rešil svoje ljudstvo in uničil njegove sovražnike. »Vse meso bo spoznalo, da sem jaz, GOSPOD, tvoj rešitelj in tvoj odkupitelj, Močni Jakobov.« (Izaija 49:26bSSP)

30. Kaj vse je Jehova že storil za rešitev svojega ljudstva in kaj bo še storil?

30 Te besede so se prvič uresničile, ko je Jehova po Ciru osvobodil svoje ljudstvo iz suženjstva v Babilonu. Prav tako so se uresničile leta 1919, ko je Jehova po svojem ustoličenem Sinu, Jezusu Kristusu, rešil svoje ljudstvo iz duhovnega suženjstva. Biblija zato o Jehovu in Jezusu govori kot o rešiteljih. (Titu 2:11–13; 3:4–6; oboje SSP) Jehova je naš rešitelj in Jezus, Mesija, je njegov »glavni zastopnik«. (Dejanja 5:31, NW) Božja rešilna dela po Jezusu Kristusu so zares čudovita. Jehova po dobri novici rešuje te, ki so pravega srca, iz suženjstva krivi veri. Po odkupni žrtvi jih rešuje iz suženjstva grehu in smrti. Leta 1919 je Jezusove brate rešil iz duhovnega suženjstva. V hitro bližajoči se vojni harmagedon pa bo veliko množico zvestih ljudi rešil pred uničenjem, ki bo doletelo grešnike.

31. Kako bi se morali kristjani odzvati na to, da jim je Bog naklonjen?

31 Kakšna prednost je torej to, da nam je Bog naklonjen! Izkoristimo ta sprejemljivi čas modro in ravnajmo skladno z dejstvom, da sedaj ni čas za odlašanje, ter prisluhnimo besedam, ki jih je Pavel napisal Rimljanom: »To delajte, vedoč za čas, da je ura, da se že iz spanja zbudimo; kajti sedaj nam je zveličanje [rešitev, SSP] bliže, nego kadar smo sprejeli vero. Noč je skoraj minila, a dan se je približal. Odvrzimo torej dela tmine, a oblecimo se v orožje svetlosti. Kakor po dnevi živimo spodobno, ne v požrešnosti in pijančevanju, ne v nečistostih in razuzdanostih, ne v prepiru in zavisti; ampak oblecite Gospoda Jezusa Kristusa, in ne delajte si skrbi za meso, da mu strežete v poželenju.« (Rimljanom 13:11–14)

32. Katero zagotovilo ima Božje ljudstvo?

32 Jehova bo tudi v prihodnosti naklonjen tistim, ki poslušajo njegove nasvete. Dajal jim bo moč in sposobnosti, da bodo lahko oznanjevali dobro novico. (2. Korinčanom 4:7) Jehova bo svoje služabnike uporabil enako, kakor uporablja njihovega Voditelja, Jezusa. Povzročil bo, da bodo njihova usta »kakor oster meč«, da bodo lahko s sporočilom o dobri novici dosegli srce krotkih. (Matevž 28:19, 20) Varoval bo svoje ljudstvo »s senco roke svoje«. Kakor »pšico izbrušeno« jih bo skril »v tulu svojem«. Jehova zagotovo ne bo zavrgel svojega ljudstva! (Psalm 94:14; Izaija 49:2, 15)

[Podčrtna opomba]

^ odst. 6 »Satan, ki je nedvomno vedel, da je Jezus Božji sin in tisti, kateri naj bi mu po prerokbi strl glavo (1 Mz 3:15), si je na vso moč prizadeval Jezusa umoriti. Toda angel Gabriel je Mariji, ko ji je oznanil Jezusovo spočetje, dejal: ‚Sveti Duh pride nadte in moč Najvišjega te obsenči; zato se bo Sveto, ki se porodi, imenovalo Sin Božji.‘ (Lk 1:35) Jehova je svojega Sina zaščitil. Vso prizadevanje, da bi Jezusa, ko je bil še dojenček, umorili, je bilo neuspešno.« (Insight on the Scriptures, 2. del, stran 868, izdala Watchtower Bible and Tract Society of New York, Inc.)

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 139]

Mesija je kakor ‚pšica izbrušena‘ v Jehovovem tulu

[Slika na strani 141]

Mesija je ‚luč narodom‘

[Slika na strani 147]

Bog svoje ljudstvo ljubi bolj, kakor ljubi mati svojega otroka