Devetnajsto poglavje

Hinavščina razgaljena!

Izaija 58:1–14

1. Kako Jezus in Jehova gledata na hinavščino in v kakšni obliki se ta kaže v Izaijevih dneh?

»LJUDEM [se kažete] zunaj pravične,« je dejal Jezus verskim voditeljem svojih dni, »znotraj pa ste polni hinavstva in krivičnosti.« (Matevž 23:28) Jezus je s tem, ko je obsodil hinavščino, pokazal, kako nanjo gleda njegov nebeški Oče. V 58. poglavju Izaijevega prerokovanja je pozornost posebej posvečena hinavščini, ki se v Judu nezadržno bohoti. Spori, zatiranje in nasilje so na dnevnem redu, praznovanje sabata pa se je sprevrglo v nesmiseln obred. Ljudstvo služi Jehovu le še simbolično in le na zunaj hlini pobožnost z neiskrenim postom. Nič čudnega, da jih Jehova razgali, predstavi takšne, kakršni so!

‚Oznanjaj ljudstvu njih grehe‘

2. Kakšen je bil Izaija, ko je oznanjal Jehovovo sporočilo, in kdo mu je danes podoben?

² Jehovu se Judovo vedenje sicer gnusi, toda iz njegovih besed veje tudi prisrčen poziv narodu, naj se pokesa. Obenem pa Jehova ne želi, da bi bilo njegovo karanje nejasno. Zato Izaiju zapove: »Vpij iz vsega grla, ne prenehaj! kakor tromba povzdigni glas svoj in oznanjaj ljudstvu mojemu njih pregreho in hiši Jakobovi njih grehe!« (Izaija 58:1) Izaija bi si lahko s takšnim pogumnim  oznanjanjem Jehovovih besed nakopal sovraštvo ljudstva, toda on se ne ustraši. Še vedno je enako predan, kakor takrat, ko je rekel: »Glej, jaz; pošlji me!« (Izaija 6:8) Kako odličen zgled zdržljivosti je Izaija novodobnim Jehovovim pričam, ki jim je ravno tako naloženo, naj oznanjajo Božjo Besedo in razgaljajo versko hinavščino! (Psalm 118:6; 2. Timoteju 4:1–5)

3., 4. a) Kakšen lažen videz daje ljudstvo v Izaijevih dneh? b) Kakšno je dejansko stanje v Judu?

³ V Izaijevih dneh se ljudstvo na zunaj kaže, kakor da išče Jehova in se veseli njegovih pravičnih sodb. Jehova pravi: »Iščejo me pač vsak dan in žele znati pota moja kakor narod, ki streže pravičnosti in ni zapustil pravice Boga svojega; vprašujejo me po pravičnih naredbah, žele, da bi se jim Bog približal.« (Izaija 58:2) Pa je ta njihova želja po Jehovovih poteh pristna? Ne, ni. So »kakor narod, ki streže pravičnosti,« toda podobnost je samo navidezna. V resnici je ta narod ‚zapustil pravico Boga svojega‘.

⁴ Položaj je zelo podoben tistemu, ki je bil nekoč kasneje razodet preroku Ezekielu. Jehova je Ezekielu povedal, da Judje drug drugemu govorijo: »Pojdiva vendar in poslušajva, kakšna je beseda, ki prihaja od GOSPODA.« Toda Bog je Ezekiela posvaril pred njihovo neiskrenostjo: »Hodijo k tebi [. . .] in poslušajo besede tvoje pa ne delajo po njih; kajti ljubeznivo govore s svojimi usti, njih srce se pa žene za njih dobičkom. In glej, ti si jim kakor pesem o ljubezni, kakor če kdo zna lepo peti in sladko gosti: poslušajo besede tvoje, a ne delajo po njih.« (Ezekiel 33:30–32) Tudi Izaijevi sodobniki trdijo, da stalno iščejo Jehova, ne ubogajo pa njegovih besed.

 Hinavski post

5. Kako si skušajo Judje pridobiti Božjo naklonjenost in kako se na to odzove Jehova?

⁵ Judje se v prizadevanju, da bi si pridobili Božjo naklonjenost, iz formalnosti postijo, toda s takšno navidezno pobožnostjo se samo še bolj oddaljujejo od Jehova. Navidez osupli sprašujejo: »Zakaj se postimo, in ti ne vidiš? ponižujemo dušo svojo, in se ne zmeniš za to?« Jehova jim odkrito odgovarja: »Glejte, tisti dan, ko se postite, iščete, kar vam je v veselje, in pritiskate vse delavce svoje. Glejte, postite se, da bi se pravdali in prepirali in da bi tepli s krivično pestjo. Ne postite se dandanašnji, da bi se slišal glas vaš na višavi. Ali je tak post, kakršnega volim? dan, ko človek muči dušo svojo? Pripogibati kakor bičje glavo svojo in postlati si ležišče z raševnikom in pepelom: ali boš to imenoval post in dan po volji GOSPODU?« (Izaija 58:3–5)

6. Kaj počnejo Judje, kar odkriva, da je njihov post hinavski?

⁶ Ljudstvo se posti, hlini pravičnost in celo Jehova prosi za pravične sodbe, hkrati pa si prizadeva za lastnimi sebičnimi užitki in poslovnimi koristmi. Sodeluje v sporih, zatiranju in nasilju. Da bi Judje nekako prikrili to svoje vedenje, navzven izražajo žalost – povešajo glavo kakor bičje ter sedijo v raševniku in pepelu – s čimer kažejo navidezno kesanje za svoje grehe. Kakšne vrednosti pa je vse to, če se še naprej upirajo? Njihova žalost in kesanje nista boguvšečna, takšna, ki bi se kazala v iskrenem postu. Njihovega tarnanja, četudi je glasno, v nebesih ni slišati.

7. V čem so Judje v Jezusovem času ravnali hinavsko in v čem tako ravnajo tudi mnogi danes?

 ⁷ Tudi Judje v Jezusovih dneh so se podobno obredno postili, tako da so jih drugi videli; nekateri so to počeli celo dvakrat tedensko! (Matevž 6:16–18; Lukež 18:11, 12) Mnogi verski voditelji so posnemali Izaijev rod tudi v osornosti in gospodovalnosti. Zato je Jezus pogumno razgalil te verske hinavce, ko jim je dejal, da je njihovo čaščenje prazno. (Matevž 15:7–9) Tudi danes milijoni »proglašajo, da poznajo Boga, v delih pa ga zatajujejo, ker so ostudni in nepokorni in za vsako dobro delo nesposobni«. (Titu 1:16) Takšni morda upajo na Božje usmiljenje, toda s svojim vedenjem razodevajo, da niso iskreni. Nasprotno pa Jehovove priče odsevajo resnično bogovdanost in pristno bratoljubje. (Janez 13:⁠35)

Kaj spada k pravemu kesanju

8., 9. Kakšna pozitivna dejanja morajo spremljati iskreno kesanje?

⁸ Jehova od svojega ljudstva pričakuje več kot le to, da se posti za svoje grehe. Jehova hoče, da se ljudstvo pokesa. Šele tedaj si bo pridobilo njegovo naklonjenost. (Ezekiel 18:23, 32) Jehova namreč pojasnjuje, da je treba popraviti tudi storjene grehe, da bi bil post smiseln. Oglejmo si naslednja Jehovova preiskujoča vprašanja: »Mar ni to post, kakršnega sem izbral: da odpneš krivične spone in razvežeš vezi jarma, da odpustiš na svobodo zatirane in zlomiš vsak jarem?« (Izaija 58:6, SSP)

⁹ Spone in vezi jarma so ustrezni simboli krutega suženjstva. Ljudstvo bi torej moralo namesto tega, da se posti in hkrati zatira sovernike, ubogati zapoved: »Ljubi  bližnjega svojega kakor samega sebe.« (3. Mojzesova 19:18) Morali bi izpustiti vse, katere so zatirali in po krivici zasužnjili. * Razkazovanje pobožnosti z deli, kakršno je post, ni nadomestilo za pristno vdanost Bogu in dejanja, s katerimi izražamo bratoljubje. Izaijev sodobnik, prerok Miha, piše: »Kaj zahteva GOSPOD od tebe, nego da strežeš pravici in ljubiš usmiljenje [dobrotljivost, NW] in da hodiš ponižno z Bogom svojim?« (Miha 6:⁠8)

10., 11. a) Kaj bi bilo za Jude boljše od posta? b) Kako lahko današnji kristjani udejanjajo Jehovov nasvet Judom?

¹⁰ Pravica, dobrotljivost in ponižnost pa od človeka terjajo, da dela drugim dobro, kar je bistvo Jehovove postave. (Matevž 7:12) Veliko boljše od tega, da se posti, bi bilo to, da bi svoje bogastvo delil z revnimi. Jehova vprašuje: »Mar ni [post, kakršnega sem izbral] v tem, da daješ lačnemu svoj kruh in pripelješ uboge brezdomce v hišo, kadar vidiš nagega, da ga oblečeš, in se ne potuhneš pred svojim rojakom?« (Izaija 58:7, SSP) Da, kateri imajo sredstva, bi morali svoje judovske rojake, ki to potrebujejo, oskrbeti s hrano, obleko ali prenočiščem, namesto da se razkazujejo s postom.

¹¹ Ta čudovita načela o bratoljubju in sočutju, ki jih je izrekel Jehova, pa ne veljajo le za Jude v Izaijevih dneh. So tudi vodilo kristjanom. Zato je apostol Pavel napisal: »Dokler torej nam je časa, delajmo dobro vsem, a  najbolj tem, ki smo si ž njimi domači po veri.« (Galatom 6:10) Krščanska občina mora biti pristan ljubezni in bratovske naklonjenosti, še posebej danes, ko živimo v vse nevarnejših časih. (2. Timoteju 3:1; Jakob 1:⁠27)

Poslušnost je bogato blagoslovljena

12. Kako bo Jehova ravnal, če ga bo njegovo ljudstvo ubogalo?

¹² Ko bi le imelo Jehovovo ljudstvo toliko uvida, da bi prisluhnilo Božjemu ljubečemu karanju! Jehova pravi: »Tedaj napoči kakor zarja svetloba tvoja in zdajci zacvete zdravje tvoje, in pred teboj pojde pravičnost tvoja, slava GOSPODOVA bode zadnja straža tvoja. Tedaj boš klical, in GOSPOD te usliši, vpil boš, in odgovori ti: Glej, tu sem!« (Izaija 58:8, 9a) Kako tople, privlačne besede! Jehova blagoslavlja in ščiti vse, ki se veselijo v srčni dobrotljivosti in pravičnosti. Če se bo Božje ljudstvo pokesalo za svojo krutost in hinavščino ter ubogalo Jehova, bo njihova prihodnost precej svetlejša. Jehova bo narodu naklonil »zdravje«, duhovno in telesno okrevanje. Tudi stražil ga bo, kakor je njegove praočete, ko so zapuščali Egipt. Poleg tega se bo nemudoma odzval njegovim klicom na pomoč. (2. Mojzesova 14:19, 20, 31)

13. Kakšni blagoslovi čakajo Jude, če se bodo ti odzvali na Jehovove opomine?

¹³ Jehova zdaj k svojemu prejšnjemu opominu še pristavi: »Ako odpraviš izmed sebe jarem [kruto, krivično suženjstvo], iztezanje prsta v zasmeh [ali pa da bi tako druge po krivem obtoževal] in ničemurno govorjenje, podeliš pa gladnemu iz srca svojega in nasitiš dušo  potrto: tedaj prisije v temi svetloba tvoja in temina tvoja postane kakor poldan.« (Izaija 58:9b, 10) Sebičnost in krutost sta pogubni lastnosti in prinašata Jehovovo jezo. Prijaznega in radodarnega človeka pa Bog bogato blagoslavlja, še zlasti kadar je prijazen in radodaren do lačnih ali ubogih. Ko bi si le Judje vzeli te resnice k srcu! Tedaj bi duhovnost in blaginja sijali iz njih kakor opoldansko sonce, ki odžene vsako meglico. Predvsem pa bi s tem izrazili čast in hvalo Jehovu, Izvoru svoje slave in blagoslovov. (1. kraljev 8:41–43)

Obnovljen narod

14. a) Kako se na to, kar pove Izaija, odzovejo njegovi sodobniki? b) Kaj Jehova še ponuja?

¹⁴ Narod se na žalost ne zmeni za Jehovov poziv in zabrede še globlje v hudobijo. Nazadnje Jehova nima druge izbire, kakor da jih pošlje v pregnanstvo, prav kakor jih je opozoril. (5. Mojzesova 28:15, 36, 37, 64, 65) Kljub temu pa to, kar Jehova v nadaljevanju še pove po Izaiju, vliva upanje. Napove namreč, da se bo discipliniran, skesan ostanek z veseljem vrnil v Judovo deželo, čeprav bo ta opustela.

15. Kakšno radostno obnovo napove Jehova?

¹⁵ Jehova sedaj po Izaiju usmerja pozornost na obnovo svojega ljudstva leta 537 pr. n. š. z naslednjimi besedami: »GOSPOD te bo vodil vedno in v najhujši suši ti bo sitil srce in kosti tvoje naredil čile; in bodeš kakor namočen vrt in kakor vrelec vodá, ki se nikdar ne posuše.« (Izaija 58:11) Jehova bo Izraelovo izsušeno domovino obnovil v zelo rodovitno. Še lepše pa je to, da bo svoje skesano ljudstvo blagoslovil – njihove »kosti« bo oživil iz duhovno mrtvega stanja v stanje, ki prekipeva od življenja.  (Ezekiel 37:1–14) Ljudstvo bo postalo kakor »namočen vrt«, bogat z duhovnimi sadovi.

16. Kako bo dežela obnovljena?

¹⁶ Obnova bo zajemala tudi pozidavo mest, ki jih bodo leta 607 pr. n. š. porušili babilonski osvajalci. »Kateri so od tebe, sezidajo stare razvaline: podstave prejšnjih rodov postaviš zopet, in imenoval se boš Zagrajevalec vrzeli, Popravljalec cest v prebivanje.« (Izaija 58:12) Vzporedni besedni zvezi »stare razvaline« in »podstave prejšnjih rodov« (oziroma temelji, ki so bili porušeni več rodov) kažeta, da bo ostanek, ki se bo vrnil v domovino, obnovil porušena Judova mesta, še zlasti Jeruzalem. (Nehemija 2:5; 12:27; Izaija 44:28) Zapolnili bodo ‚vrzel‘, kar je skupno ime za vse razpoke v jeruzalemskem obzidju in prav gotovo tudi v obzidju drugih mest. (Jeremija 31:38–40; Amos 9:⁠14)

Blagoslovi zaradi zvestega obhajanja sabata

17. Kako Jehova pozove svoje ljudstvo, naj uboga zakone o sabatu?

¹⁷ S sabatom je Bog pokazal, kako zelo mu je mar za telesno in duhovno dobro svojega ljudstva. Jezus je rekel: »Sobota je ustvarjena zaradi človeka.« (Marko 2:27) Izraelci so s tem dnem, ki ga je Jehova posvetil, dobili posebno priložnost, da mu dokažejo, da ga res ljubijo. Na žalost pa je v Izaijevih dneh ta dan le še dan praznih ritualov in vdajanja sebičnim željam. Zato Jehova svoje ljudstvo še enkrat pograja. In zopet skuša doseči njihovo srce. Reče jim: »Če obrneš od sobote [sabata, NW] nogo svojo, da ne boš delal, kar te veseli, v sveti dan moj, in boš soboto [sabat, NW] imenoval naslado, sveti dan GOSPODOV častitljiv, in če ga boš častil, ne hodeč po svojih potih, ne delajoč, kar te veseli, in ne  govoreč praznih besed: tedaj se boš razveseljeval v GOSPODU, in dam ti, da boš jezdil po višinah zemlje, in storim, da boš užival dediščino Jakoba, očeta svojega; zakaj usta GOSPODOVA so govorila.« (Izaija 58:13, 14)

18. Kakšna bo posledica tega, da Juda ne spoštuje sabata?

¹⁸ Sabat je dan, namenjen razmišljanju o duhovnih stvareh, molitvi in skupnemu družinskemu čaščenju. Judom naj bi pomagal, da bi razmišljali o čudovitih rečeh, ki jih je Jehova že storil zanje, ter o pravici in ljubezni, ki vejeta iz njegove postave. Če bi torej ljudstvo zvesto upoštevalo ta sveti dan, bi se gotovo še bolj zbližalo s svojim Bogom. Toda ljudstvo sabat izkrivlja, zaradi česar je v nevarnosti, da ga Jehova ne bo več blagoslavljal. (3. Mojzesova 26:34; 2. letopisov 36:⁠21)

19. Katerih bogatih blagoslovov bo deležno Božje ljudstvo, če bo začelo spoštovati sabat?

 ¹⁹ Vendar če se bodo Judje iz discipliniranja kaj naučili in začeli spoštovati sabatno ureditev, bodo deležni velikih blagoslovov. Dobri učinki pravega čaščenja in spoštovanja sabata se bodo odsevali v vseh vidikih njihovega življenja. (5. Mojzesova 28:1–13; Psalm 19:7–11) Jehova bo denimo omogočil, da bodo kot njegovo ljudstvo ‚jezdili po višinah zemlje‘. Ta besedna zveza pomeni varnost in zmago nad sovražniki. Kdor ima v oblasti višine – hribe in gore – ima v oblasti deželo. (5. Mojzesova 32:13; 33:29) Izraelci so kot narod nekoč ubogali Jehova in tako uživali njegovo zaščito, drugi narodi so jih spoštovali in se jih celo bali. (Jozue 2:9–11; 1. kraljev 4:20, 21) Če se bodo spet ubogljivo obrnili k njemu, bodo spet nekoliko deležni nekdanje slave. Jehova jim bo v celoti podelil »dediščino Jakoba«, blagoslove, ki jih je obljubil po zavezi, ki jo je sklenil z njihovimi praočeti, še zlasti pa jih bo blagoslovil z varno posestjo v Obljubljeni deželi. (Psalm 105:8–11)

20. Kakšen ‚sabatni počitek‘ je za kristjane?

²⁰ Ali se iz tega lahko kaj naučimo tudi kristjani? S smrtjo Jezusa Kristusa je bila mojzesovska postava odpravljena in s tem tudi zahteve glede sabata. (Kološanom 2:16, 17) Vendar pa je duh, kakršnega naj bi v Judu spodbujal sabat, to je dajanje duhovnih stvari na prvo mesto in zbližanje z Jehovom, še vedno življenjskega pomena za Jehovove častilce. (Matevž 6:33; Jakob 4:8) Pavel v svojem pismu Hebrejcem tudi pravi: »Ostaja še sobotni [sabatni, NW] počitek ljudstvu Božjemu.« Kristjani dosežejo ta ‚sabatni počitek‘ tako, da ubogajo Jehova in iščejo pravičnost, ki temelji na veri v prelito  kri Jezusa Kristusa. (Hebrejcem 3:12, 18, 19; 4:6, 9–11, 14–16) Kristjani se takšnega sabata ne držijo le en dan v tednu, temveč vsak dan. (Kološanom 3:23, 24)

Duhovni Izrael ‚jezdi po višinah zemlje‘

21., 22. Kako je Jehova duhovnemu Izraelu omogočil, da ‚jezdi po višinah zemlje‘?

²¹ Maziljeni kristjani so po osvoboditvi iz babilonskega ujetništva leta 1919 zvesto izpolnjevali to, kar je predpodabljal sabat. Jehova jim je zato omogočil, da so ‚jezdili po višinah zemlje‘. V katerem pomenu pa? Jehova je leta 1513 pr. n. š. sklenil zavezo z Abrahamovimi potomci, ki je določala, da bodo postali kraljestvo duhovnikov in svet narod, če bodo poslušni. (2. Mojzesova 19:5, 6) Med 40-letnim bivanjem v pustinji jih je varoval, kakor orel skrbi za svoje mladiče, ter jih obilno blagoslavljal z vsem potrebnim. (5. Mojzesova 32:10–12) Vendar je narodu manjkalo vere in je bil na koncu ob vse prednosti, ki bi jih lahko imel. Kljub temu pa Jehova danes ima kraljestvo duhovnikov. To je duhovni Božji Izrael. (Galatom 6:16; 1. Petrov 2:⁠9)

²² Temu duhovnemu narodu je v ‚času konca‘ uspelo ravno tisto, kar staremu Izraelu ni. Ohranil je vero v Jehova. (Daniel 8:17) Ker se člani tega naroda strogo ravnajo po Jehovovih visokih merilih in vzvišenih poteh, jih Jehova v duhovnem pogledu dvigne na višavo. (Pregovori 4:4, 5, 8; Razodetje 11:12) Ker so zaščiteni pred nečistostjo, ki jih obdaja, imajo vzvišen življenjski slog, in namesto da bi trmasto hodili po svojih potih, se ‚razveseljujejo v GOSPODU‘ in njegovi Besedi. (Psalm 37:4) Jehova jih duhovno varuje pred odločnim nasprotovanjem po vsem svetu. Njihova duhovna »dežela« po letu  1919 ni bila nikoli več razbita. (Izaija 66:8) Še vedno so ljudstvo Božjemu vzvišenemu imenu, ki ga tako radostno oznanjajo po vsem svetu. (5. Mojzesova 32:3; Dejanja 15:14) Poleg njih pa je tudi vse več krotkih iz vseh narodov deležnih velike prednosti, da se lahko učijo o Jehovovih poteh ter ob pomoči drugih hodijo po njih.

23. Kako je Jehova svojim maziljenim služabnikom omogočil, da ‚uživajo dediščino Jakoba‘?

²³ Jehova je prav tako poskrbel, da lahko njegovi maziljeni služabniki ‚uživajo dediščino Jakoba‘. Ko je patriarh Izak blagoslovil Jakoba namesto Ezava, je napovedal tudi blagoslove za vse, ki bodo verovali v obljubljeno Abrahamovo Seme. (1. Mojzesova 27:27–29; Galatom 3:16, 17) Maziljeni kristjani in njihovi družabniki niso kakor Ezav, ampak so podobni Jakobu, ker ‚cenijo svete stvari‘ (NW), še posebej duhovno hrano, ki jo Bog daje v obilju. (Hebrejcem 12:16, 17; Matevž 4:4) Ta duhovna hrana, ki zajema spoznanje o tem, kaj Jehova uresničuje po obljubljenem Semenu in njegovih družabnikih, je za njihovo duhovno življenje krepilna, poživljajoča in bistvenega pomena. Življenjsko pomembno je torej, da se stalno duhovno hranijo, tako da berejo Božjo Besedo in o njej poglobljeno premišljujejo. (Psalm 1:1–3) Nujno je, da se družijo s soverniki na krščanskih shodih. Bistvenega pomena pa je tudi to, da se ravnajo po visokih merilih čistega čaščenja, medtem ko drugim radostno delijo duhovno hrano.

24. Kako se danes vedejo pravi kristjani?

²⁴ Naj pravi kristjani še naprej zavračajo vsakršno hinavščino, medtem ko nestrpno pričakujejo izpolnitev Jehovovih obljub. Nahranjeni z »dediščino Jakoba« naj še naprej uživajo duhovno varnost na »višinah zemlje«.

[Podčrtna opomba]

[Preučevalna vprašanja]

 [Slika na strani 278]

Judje so s postom in sklanjanjem glave hlinili kesanje, toda svojih poti niso spremenili

 [Slika na strani 283]

Kateri imajo sredstva, oskrbujejo s prenočiščem, obleko ali pa hrano tiste, ki to potrebujejo

[Slika na strani 286]

Če se bo Juda pokesal, bo obnovil svoja porušena mesta