Tretje poglavje

»Izvoljenec moj, ki je duši moji po volji«

Izaija 42:1–25

1., 2. Zakaj je 42. poglavje Izaijeve knjige zanimivo za današnje kristjane?

»VI STE priče moje, govori GOSPOD, in hlapec [služabnik, NW] moj, ki sem ga izvolil.« (Izaija 43:10) Iz te Jehovove izjave, ki jo je v osmem stoletju pr. n. š. zapisal prerok Izaija, je razvidno, da je bilo Jehovovo staroveško zavezno ljudstvo narod prič. Bili so Božji izvoljeni služabnik. Kakih 2600 let pozneje, leta 1931, so maziljeni kristjani javno izjavili, da te besede veljajo zanje. Privzeli so ime Jehovove priče in iz vsega srca sprejeli odgovornosti, povezane s tem, da so Božji služabnik na zemlji.

² Jehovove priče iskreno želijo ugajati Bogu. Zato je 42. poglavje Izaijeve knjige izredno zanimivo za vsakega med njimi, saj lahko v njem preberejo o liku služabnika, katerega Jehova priznava, in liku služabnika, kakršnega zavrača. S pregledovanjem te prerokbe in njene izpolnitve dobimo uvid v to, kaj vodi do Božjega priznanja in kaj do Božje nemilosti.

»Duha svojega sem del nanj«

3. Kaj Jehova po Izaiju napove o ‚svojem služabniku‘?

³ Jehova po Izaiju napove, da bo nastopil služabnik, katerega bo sam izvolil: »Glej, hlapec moj [moj služabnik,  SSP], ki ga podpiram, izvoljenec moj, ki je duši moji po volji: duha svojega sem del nanj, pravico bo oznanjal poganskim narodom. Vpil ne bo, ne hrupa napravljal, in glas njegov se ne bo čul po ulicah. Trsta nalomljenega ne zlomi in tlečega stenja ne pogasi; po resnici bo oznanjeval pravico. Ne bo opešal, ne bo potrt, dokler ne ustanovi pravice na zemlji; in otoki bodo čakali nauka njegovega.« (Izaija 42:1–4)

4. Kdo je napovedani »izvoljenec« in kako to vemo?

⁴ Kdo je tu omenjeni Služabnik? Glede tega nam ni treba biti v dvomih. Te besede so citirane v Matevževem evangeliju in se nanašajo na Jezusa Kristusa. (Matevž 12:15–21) Jezus je ljubljeni Služabnik, »izvoljenec«. Kdaj pa je Jehova dal nanj svojega duha? Leta 29 n. š., ko se je Jezus krstil. Navdihnjeni zapis ta krst opiše in pravi, da se je potem, ko je Jezus stopil iz vode, ‚odprlo nebo in je sveti Duh prišel nanj v telesni podobi kakor golob, in glas iz nebes se je oglasil: Ti si Sin moj ljubljeni, ti si po moji volji‘. Jehova je tako sam povedal, kdo je njegov ljubljeni Služabnik. Jezus pa je s svojo nadaljnjo strežbo in čudežnimi deli dokazal, da je nad njim zares Jehovov duh. (Lukež 3:21, 22; 4:14–21; Matevž 3:16, 17)

»Pravico bo oznanjal poganskim narodom«

5. Zakaj je bilo v prvem stoletju n. š. treba razjasniti, kaj je pravica?

⁵ Jehovov Izvoljenec naj bi »oznanjal« oziroma razkrival resnično pravico. »Narodom bo oznanil pravico.« (Matevž 12:18, EI) Kako zelo je bilo to potrebno v prvem stoletju n. š.! Judovski verski voditelji so učili izkrivljen pogled na pravico in pravičnost. Za pravičnostjo so si prizadevali tako, da so se držali togega zakonika,  v katerem so mnogo zakonov postavili sami. V njihovi legalistični pravici ni bilo prostora za usmiljenje in sočutje.

6. Kako vse je Jezus razodeval resnično pravico?

⁶ Jezus pa je v nasprotju s tem razodel Božji pogled na pravico. S tem, kar je učil in kako je živel, je pokazal, da sta značilnosti resnične pravice sočutnost in usmiljenost. Pomislimo samo na njegov znameniti govor na gori. (Matevž, poglavja 5–7) Zares mojstrsko pojasnilo tega, kako naj bi pravico in pravičnost udejanjali! Mar nas ob branju evangelijskih pripovedi ne gane Jezusovo sočutje do revnih in tako ali drugače prizadetih? (Matevž 20:34; Marko 1:41; 6:34; Lukež 7:13) Svoje tolažilno sporočilo je prinesel mnogim, ki so bili podobni poškodovanemu trstju, ki so bili skrušeni in pretepeni. Bili so kakor tleči stenj, njihova poslednja iskra življenja je že skoraj ugasnila. Jezus ni niti zlomil »trsta nalomljenega« niti pogasil »tlečega stenja«. S svojimi ljubečimi in sočutnimi besedami ter deli je dvigoval srce krotkih. (Matevž 11:28–30)

7. Zakaj je v prerokbi lahko bilo napovedano, da Jezus ‚ne bo vpil in da se njegov glas ne bo čul po ulicah‘?

⁷ Zakaj pa prerokba pravi, da Jezus ‚ne bo vpil, ne hrupa napravljal in da se njegov glas ne bo čul po ulicah‘? Zato ker ni postavljal v ospredje sebe, kakor so to počeli mnogi v njegovih dneh. (Matevž 6:5) Ko je ozdravil gobavca, mu je rekel: »Glej, da nikomur nič ne poveš.« (Marko 1:40–44) Jezus ni maral publicitete, niti tega, da bi ljudje sklepali po tem, kar bi slišali od drugih, temveč je hotel, da bi na temelju trdnih dokazov  sami sprevideli, da je on Kristus, Jehovov maziljeni Služabnik.

8. a) Kako je Jezus oznanjeval ‚pravico narodom‘? b) Kaj se o pravici naučimo iz Jezusove ponazoritve o usmiljenem Samarijanu?

⁸ Izvoljeni služabnik naj bi oznanjeval ‚pravico narodom‘. Jezus je delal tako. Ni poudarjal le tega, da je značilnost Božje pravice sočutnost, temveč je učil tudi to, da bi pravica morala veljati za vse ljudi. Jezus je nekoč moškega, ki je bil dobro seznanjen s postavo, spomnil, da bi moral ljubiti Boga in svojega bližnjega. Moški je Jezusa vprašal: »Kdo je moj bližnji?« Morda je pričakoval, da mu bo Jezus odvrnil: »Tvoji judovski rojaki.« Toda Jezus je povedal priliko o usmiljenem Samarijanu. Možu iz prilike, ki so ga napadli razbojniki, pomaga Samarijan, medtem ko mu levit in duhovnik nočeta. Vprašani je moral priznati, da v tem primeru bližnji ni bil niti levit niti duhovnik, temveč zaničevani Samarijan. Jezus je svojo ponazoritev sklenil z nasvetom: »Tudi ti delaj enako!« (Lukež 10:25–37; 3. Mojzesova 19:⁠18)

»Ne bo opešal, ne bo potrt«

9. Kako bo na nas vplivalo razumevanje tega, kaj je resnična pravica?

⁹ Ker je Jezus razodel, kakšna je resnična pravica, so se njegovi učenci naučili udejanjati to lastnost. In enako se moramo tudi mi. Najprej moramo sprejeti Božja merila o tem, kaj je dobro in kaj slabo, saj ima on pravico odločati o tem, kaj je prav in pravično. Če si  prizadevamo ravnati tako, kakor je všeč Jehovu, bomo s svojim poštenim vedenjem veliko povedali o tem, kaj je resnična pravica. (1. Petrov 2:12)

10. Zakaj udejanjanje pravice zajema tudi sodelovanje v oznanjevanju in poučevanju?

¹⁰ Resnično pravico udejanjamo tudi takrat, kadar marljivo sodelujemo v oznanjevanju in poučevanju. Jehova nam je velikodušno omogočil, da spoznamo njega,  njegovega Sina in njegove namene, kar nam lahko ohrani življenje. (Janez 17:3) Ne bi pa bilo prav niti pravično, da bi to spoznanje zadržali kar zase. »Ne odtezaj dobrotnosti njim, katerim je je treba, ko jo more storiti roka tvoja,« pravi Salomon. (Pregovori 3:27) Zato o tem, kar vemo o Bogu, iz vsega srca seznanjajmo vse ljudi, neglede na njihovo rasno, etnično ali narodnostno pripadnost. (Dejanja 10:34, 35)

11. Kako bi morali ravnati z drugimi, da bi posnemali Jezusa?

¹¹ Nadalje pravi kristjan z drugimi ravna enako, kakor je ravnal Jezus. Mnogi se danes spoprijemajo s težavami, ki jim jemljejo pogum, ter potrebujejo sočutje in spodbudo. Tudi nekateri posvečeni kristjani so lahko z okoliščinami, v katerih so, tako obremenjeni, da so podobni nalomljenemu trstju in tlečemu stenju. Mar takšni ne potrebujejo naše podpore? (Lukež 22:32; Dejanja 11:23) Kako osvežilno je biti del družbe pravih kristjanov, ki si prizadevajo posnemati Jezusa v tem, da ravnajo pravično!

12. Zakaj smo lahko prepričani, da bo pravica kmalu postala resničnost za vse?

¹² Ali bo pravica kdaj veljala za vse? Seveda bo. Jehovov Izvoljenec »ne bo opešal, ne bo potrt, dokler ne ustanovi pravice na zemlji«. Ustoličeni Kralj, obujeni Kristus Jezus, bo zelo kmalu »kaznoval tiste, ki ne poznajo Boga«. (2. Tesaloničanom 1:6–9; Razodetje 16:14–16) Človeško vlado bo zamenjalo Božje kraljestvo. Pravice in pravičnosti bo v obilju. (Pregovori 2:21, 22; Izaija 11:3–5; Daniel 2:44; 2. Petrov 3:13) Jehovovi služabniki vsepovsod, celo na bolj odmaknjenih področjih, na ‚otokih‘, željno čakajo ta dan.

 ‚Dal ga bom za luč narodom‘

13. Kaj Jehova prerokuje o svojem Izvoljenem služabniku?

¹³ Izaija nadaljuje: »Tako pravi Bog mogočni, Jehova, ki je ustvaril nebesa in jih razpel, ki je raztegnil zemljo ž njenim rastlinjem, ki daje dihanje ljudstvu, živečemu na njej, in duhá njim, ki hodijo po njej.« (Izaija 42:5) Kako živ opis Jehova, Stvarnika! Ko smo tako spomnjeni na to, kakšno moč ima Jehova, dobijo njegove besede veliko težo. Jehova pravi: »Jaz, GOSPOD, sem te poklical v pravičnosti, in primem te za roko in te bom čuval, in dam te v zavezo ljudstvu, v svetlobo poganskim narodom [za luč narodom, SSP], da odpreš slepe oči, da izvedeš iz zapora jetnike, iz ječe nje, ki sede v temi.« (Izaija 42:6, 7)

14. a) Kaj pomeni to, da Jehova prime za roko svojega priznanega Služabnika? b) Kakšno vlogo ima Izvoljeni služabnik?

¹⁴ Veliki stvarnik vesolja, Tisti, ki daje in vzdržuje življenje, prime svojega Izvoljenega služabnika za roko ter mu obljubi, da ga bo vedno v vsem podpiral. Kako tolažilno! Poleg tega ga Jehova varuje, da bi ga lahko dal v »zavezo ljudstvu«. Zaveza je pogodba, dogovor, slovesna obljuba. Je zanesljiva uredba. Da, Jehova je svojega Služabnika postavil za »jamstvo ljudstvu« (An American Translation).

15., 16. Kako je bil Jezus »luč narodom«?

¹⁵ Obljubljeni Služabnik bo kot »luč narodom« odprl »slepe oči« in osvobodil »nje, ki sede v temi«. Jezus je to storil. S tem ko je pričeval za resnico, je oslavil ime svojega nebeškega Očeta. (Janez 17:4, 6) Razgalil je verske laži, oznanjeval dobro novico o Kraljestvu in odprl  vrata v duhovno svobodo tem, ki so bili v verskem suženjstvu. (Matevž 15:3–9; Lukež 4:43; Janez 18:37) Posvaril je pred deli, ki spadajo k temi, in razgalil Satana kot ‚očeta laži‘ in »vojvoda tega sveta«. (Janez 3:19–21; 8:44; 16:⁠11)

¹⁶ Jezus je rekel: »Jaz sem luč sveta.« (Janez 8:12) Da je res luč, je dokazal na izjemen način, ko je dal svoje popolno človeško življenje v odkupnino. Tako je vsem, ki verujejo, omogočil, da so jim odpuščeni grehi, da so v priznanem odnosu z Bogom ter imajo upanje na večno življenje. (Matevž 20:28; Janez 3:16) Jezus je vse življenje  ostal popolnoma vdan Bogu, s čimer je podpiral Jehovovo suverenost in dokazal, da je Hudič lažnik. Jezus je bil zares tisti, ki je dajal vid slepim in osvobajal jetnike duhovne teme.

17. Kako vse smo luč drugim?

¹⁷ Jezus je v govoru na gori svojim učencem dejal: »Vi ste luč svetu.« (Matevž 5:14) Ali nismo tudi mi luč drugim? S svojim življenjem in oznanjevanjem imamo prednost usmerjati druge k Jehovu, Viru resničnega razsvetljenja. Jezusa posnemamo tako, da oznanjamo Božje ime, podpiramo Jehovovo suverenost in razglašamo, da je Božje kraljestvo edino upanje za človeštvo. Kot luči prav tako razgaljamo verske laži, svarimo pred nečistimi deli teme in razgaljamo Satana, hudobnega. (Dejanja 1:8; 1. Janezov 5:⁠19)

»Pojte GOSPODU novo pesem«

18. S čim Jehova seznanja svoje ljudstvo?

¹⁸ Jehova se zdaj osredotoči na svoje ljudstvo z besedami: »Jaz sem GOSPOD, to je ime moje, in slave svoje ne dam drugemu, ne hvale svoje rezanim podobam. Prejšnje, glejte, se je zgodilo in novo naznanjam; preden nastane, vam napovedujem to.« (Izaija 42:8, 9) Prerokbe o ‚svojem služabniku‘ ni izrekel kak ničvredni bog, temveč edini živi in pravi Bog. To se je moralo zagotovo uresničiti in se tudi je. Bog Jehova je vsekakor avtor novega in poskrbi, da njegovo ljudstvo za to novo izve, še predno se zgodi. Kako naj bi se na to odzvali?

19., 20. a) Katero pesem je treba peti? b) Kdo danes poje hvalo Jehovu?

¹⁹ Izaija piše: »Pojte GOSPODU novo pesem, hvalo njegovo od konca zemlje vi, ki se vozite po morju, in vse, kar  je v njem, otoki in njih prebivalci! Zaženo naj glas puščava in mesta njena, vasi, v katerih prebiva Kedar; pojo naj prebivalci skalnega kraja, s temena gorá naj vpijejo. Dajo naj slavo GOSPODU in hvalo njegovo naj oznanjajo po otokih.« (Izaija 42:10–12)

²⁰ Prebivalci mest, vasi v puščavi, otokov, celo prebivalci ‚Kedarja‘ oziroma taborov v puščavi, skratka ljudje vsepovsod so spodbujeni, da pojejo hvalo Jehovu. Kako razveseljivo je, da so se danes že milijoni odzvali na ta preroški klic! Oklenili so se resnice iz Božje Besede in sprejeli Jehova za svojega Boga. Jehovovo ljudstvo poje to novo pesem – daje slavo Jehovu – v več kot 230 deželah. Kako razveseljivo je peti v tem zboru, sestavljenem iz toliko kultur, jezikov in ras!

21. Zakaj sovražniki Božjega ljudstva ne morejo utišati pesmi hvale Jehovu?

²¹ Ali lahko nasprotniki vstanejo zoper Boga in utišajo to pesem hvale? To je nemogoče! »GOSPOD izide kakor junak, kakor mož bojevit zbudi gorečnost svojo, vpil bo in bojni krik zagnal, zoper sovražnike svoje se bo vedel junaško.« (Izaija 42:13) Katera sila se lahko postavi zoper Jehova? Pred kakimi 3500 leti so prerok Mojzes in Izraelovi sinovi peli: »GOSPOD je pravi vojščak, GOSPOD je ime njegovo. Faraonove vozove in vojsko njegovo je pahnil v morje, in najizvrstnejši vojvode njegovi so se pogreznili v Rdeče morje.« (2. Mojzesova 15:3, 4) Jehova je premagal najmočnejšo vojaško silo tistega čas. Noben sovražnik Božjega ljudstva ne more uspeti, ko Jehova ukrepa kot mogočni bojevnik.

 »Molčal sem dolgo časa«

22., 23. Zakaj Jehova ‚dolgo časa molči‘?

²² Jehova je nepristranski in pravičen tudi takrat, kadar izvršuje obsodbo nad svojimi sovražniki. Takole pravi: »Molčal sem dolgo časa, bil sem tih in se zdrževal; sedaj pa bom vpil kakor porodnica in sopihal in hkrati duškal. Opustošim gore in hribe in vso njih travo posušim in reke naredim v otoke in jezera posušim.« (Izaija 42:14, 15)

²³ Preden Jehova sodno ukrepa, počaka, da mine nekaj časa, tako da imajo prestopniki možnost odvrniti se od svojih slabih potov. (Jeremija 18:7–10; 2. Petrov 3:9) Upoštevajmo primer Babiloncev, ki kot prevladujoča svetovna sila leta 607 pr. n. š. opustošijo Jeruzalem. Jehova to dovoli zato, da disciplinira Izraelce za njihovo nezvestobo. Vendar se Babilonci ne zavedajo vloge, ki jo imajo. Z Božjim ljudstvom ravnajo veliko bolj trdo, kakor to zahteva Božja sodba. (Izaija 47:6, 7; Zaharija 1:15) Kako mora boleti pravega Boga, ko gleda, kako njegovo ljudstvo trpi! Toda dokler ne nastopi čas, ki ga je za to določil, ne ukrepa. Ko pa nastopi, si, kakor porodnica, z vso močjo prizadeva, da bi osvobodil svoje zavezno ljudstvo ter poskrbel, da postane neodvisen narod. Zato leta 539 pr. n. š. posuši ter opustoši Babilon in njegov obrambni sistem.

24. Kaj je Jehova omogočil svojemu ljudstvu Izraelu?

²⁴ Kako veselo je moralo biti Božje ljudstvo, ko jim je bila po toliko letih pregnanstva končno spet odprta pot domov! (2. letopisov 36:22, 23) Gotovo so bili navdušeni, ker so doživeli izpolnitev Jehovove obljube: »Popeljem slepce po potu, ki ga ne poznajo, po stezah, ki so  jim tuje, jim dam hoditi; temo pred njimi naredim v svetlobo in hribast kraj v ravan. Te reči storim in jih ne opustim [ne zapustim, NW].« (Izaija 42:⁠16)

25. a) O čem je današnje Jehovovo ljudstvo lahko prepričano? b) Kaj bi morali biti odločeni?

²⁵ Kako pa te besede veljajo danes? Jehova zdaj že dolgo, pravzaprav že stoletja pušča narodom, da hodijo svojo pot. Vendar pa je njegov določeni čas, ko bo stvari spravil v red, blizu. V današnjih dneh je zbral ljudstvo, da bi pričevalo za njegovo ime. Vsa nasprotovanja proti temu ljudstvu je odpravil in mu tako zgladil pot, da ga lahko časti »v duhu in resnici«. (Janez 4:24) Obljubil je, da ga ‚ne zapusti‘, in to obljubo tudi držal. Kako pa je s tistimi, ki še naprej vztrajno častijo krive bogove? Jehova pravi: »Umakniti se morajo, sramota jih oblije, kateri upajo v rezane podobe, kateri pravijo ulitim podobam: Vi ste bogovi naši.« (Izaija 42:17) Kako pomembno je, da ostanemo zvesti Jehovu, kakor mu je ostal zvest njegov Izvoljenec!

‚Gluh in slep služabnik‘

26., 27. Kako se Izrael izkaže za ‚gluhega in slepega služabnika‘ in kakšne so posledice?

²⁶ Božji Izvoljeni služabnik, Jezus Kristus, je ostal zvest do smrti. Jehovovo ljudstvo, Izrael, pa se izkaže za nezvestega, duhovno gluhega in slepega služabnika. Jehova o njem pravi: »Gluhi, poslušajte, slepi, spreglejte, da boste videli! Kdo je slep, če ne moj služabnik, ali gluh kakor moj glasnik, ki ga pošiljam? Kdo je slep kakor zaupnik, slep kakor GOSPODOV služabnik? Vidi veliko reči, pa se jih ne drži, ušesa ima odprta, pa ne sliši. GOSPOD je hotel  tako zaradi svoje pravičnosti, da bi naredil postavo veliko in slavno.« (Izaija 42:18–21, SSP)

²⁷ Kako obžalovanja vredna zguba je Izrael! Njegovi prebivalci se vedno znova vračajo k čaščenju demonskih bogov drugih narodov. Jehova svojemu ljudstvu znova in znova pošilja poslance, toda ne posluša. (2. letopisov 36:14–16) Izaija napove posledice: »To je ljudstvo oplenjeno in oropano; vsi vkup so ujeti v luknjah in skrivajo se po ječah; v plen so, in nihče jih ne otimlje, ropanju so izročeni, in nihče ne pravi: Povrni jim! Kdo je med vami, ki bi nagnil ušesa za to, ki bi pazil in poslušal v prihodnje? Kdo je dal Jakoba v ropanje in Izraela njim, ki plenijo? Ali ne GOSPOD, zoper katerega smo grešili? Niso namreč hoteli hoditi po potih njegovih, in poslušali niso postave njegove. Zato je razlil čezenj jeze svoje srd in vojske silo; ali dasi ga je zažgala kroginkrog, ni spoznal, zapalila ga je, a ni mu seglo v srce.« (Izaija 42:22–25)

28. a) Kaj se lahko naučimo iz primera prebivalcev Judovega? b) Kako naj si prizadevamo za Jehovovim priznanjem?

²⁸ Ker so bili prebivalci Judovega nezvesti, Jehova dovoli, da Judovo deželo leta 607 pr. n. š. oplenijo in oropajo. Babilonci požgejo Jehovov tempelj, opustošijo Jeruzalem in odpeljejo Jude v ujetništvo. (2. letopisov 36:17–21) Vzemimo si k srcu ta svarilni zgled in nikoli ne bodimo gluhi za Jehovova navodila oziroma slepi za njegovo napisano Besedo. Raje si prizadevajmo dobiti Jehovovo priznanje, tako da posnemamo Kristusa Jezusa, Služabnika, ki ga je priznal sam Jehova. Kakor Jezus tudi mi oznanjajmo resnično pravico s svojim govorom in deli. Tako bomo ostali del Jehovovega ljudstva in služili kakor luči, ki hvalijo in slavijo pravega Boga.

[Preučevalna vprašanja]

 [Slike na strani 33]

Značilnosti resnične pravice sta sočutnost in usmiljenost

 [Slika na strani 34]

Jezus je v priliki o usmiljenem Samarijanu pokazal, da resnična pravica velja za vse ljudi

[Sliki na strani 36]

Če smo spodbudni in prijazni, ravnamo po Božji pravici

 [Slike na strani 39]

Z oznanjevanjem odsevamo Božjo pravico

[Slika na strani 40]

Priznani Služabnik je bil podeljen »za luč narodom«