Sedemindvajseto poglavje

Jehova blagosloví čisto čaščenje

Izaija 66:1–14

1. Katere teme so osvetljene v zadnjem poglavju Izaijeve knjige in na katera vprašanja dobimo odgovor?

ZADNJE poglavje Izaijeve knjige pripelje nekatere glavne teme v tej preroški knjigi do dramatičnega vrhunca in odgovori na več pomembnih vprašanj. Osvetli na primer teme o Jehovovi vzvišenosti, sovraštvu do hinavščine, odločenosti kaznovati hudobne ter ljubezni in zanimanju za zveste. Odgovori pa tudi na vprašanja, kot so: Po čem se pravo čaščenje razlikuje od krivega? Kako smo lahko prepričani, da se bo Jehova maščeval hinavcem, ki se kažejo svete, v resnici pa zatirajo Božje ljudstvo? In kako bo Jehova blagoslovil tiste, ki mu ostanejo zvesti?

Ključ do čistega čaščenja

2. Kaj Jehova izjavi o svoji veličini in česa ta izjava ne pomeni?

² Prerokba na začetku poudarja Jehovovo veličino: »Tako pravi GOSPOD: Nebo je prestol moj in zemlja nogam mojim podnožje [podnožnik, NW]. Kakšna bi neki bila hiša, ki bi jo mi zidali? in kje li počivanju mojemu mesto?« (Izaija 66:1) Nekateri menijo, da prerok s temi besedami Jude odvrača od tega, da bi obnovili tempelj Jehovu, ko bi se vrnili v svojo domovino. Vendar to ni res. Kasneje Jehova sam zapove, naj se tempelj obnovi.  (Ezra 1:1–6; Izaija 60:13; Hagaj 1:7, 8) Kaj pa potem pomenijo te besede?

3. Zakaj je primerno, da je zemlja opisana kot Jehovov »podnožnik«?

³ Najprej lahko razmislimo o tem, zakaj je zemlja opisana kot Jehovov »podnožnik«. To ni poniževalen izraz. Zemlja ima med vsemi milijardami nebesnih teles v vesolju edina to posebno označbo. Naš planet bo večno ostal edinstven, saj je prav tu Jehovov edinorojeni Sin plačal odkupnino in prav tu bo Jehova opravičil svojo suverenost po Mesijanskem kraljestvu. Kako primerno je, da se zemlja imenuje Jehovov podnožnik! Kralj si lahko s takšnim podnožnikom pomaga, da pride na svoj visoki prestol, zatem pa si na njem odpočije noge.

4. a) Zakaj je nemogoče, da bi bila kaka zemeljska zgradba bivališče Boga Jehova? b) Kaj pomeni besedna zveza »vse to« in kaj moramo skleniti o čaščenju Jehova?

⁴ Kralj seveda ne sedi na podnožniku in enako tudi Jehova ne biva na zemlji. Saj ga celo ogromno dobesedno nebo ne more obseči! Koliko manj bi potem lahko Jehova prebival v neki zemeljski zgradbi, da bi torej ta bila dobesedno njegova hiša. (1. kraljev 8:27) Jehovov prestol in počivališče sta v duhovnem področju, kar je tudi pomen besede »nebo« v Izaiju 66:1. Naslednja vrstica to še bolje razloži: »Saj vse to je naredila roka moja in po njej je vse to postalo, govori GOSPOD.« (Izaija 66:2a) Predstavljajmo si Jehova, kako z roko pokaže na »vse to« – na vse v nebesih in na zemlji. (Izaija 40:26; Razodetje 10:6) Kot Veliki stvarnik vsega vesolja si zasluži, da mu posvetimo več kot le zgradbo. Zasluži si več kot le formalno čaščenje.

5. Kako pokažemo da smo ‚ubogi in potrti v duhu‘?

 ⁵ Kako pa je prav častiti Vesoljnega suverena? To nam pove sam: »Ali na tega se ozrem: na ubožca in potrtega v duhu in na njega, ki trepeče pred besedo mojo.« (Izaija 66:2b) Bistveno pri čistem čaščenju je torej to, da ima častilec pravo srce. (Razodetje 4:11) Jehovov častilec mora biti ‚ubog in potrt v duhu‘. Ali to pomeni, da Jehova želi, da smo nesrečni? Nikakor, saj je sam ‚srečen Bog‘ in želi, da so tudi njegovi častilci veseli. (1. Timoteju 1:11, NW; Filipljanom 4:4) Vendar pa vsi tu in tam grešimo in teh grehov ne smemo jemati na lahko. Zaradi njih bi morali biti ‚ubogi‘, žalostni, da ne zadevamo cilja, namreč Jehovovih pravičnih meril. (Psalm 51:17) Pokazati moramo, da smo ‚potrti v duhu‘, tako da se kesamo, bojujemo proti našim grešnim nagnjenjem in Jehova v molitvi prosimo za odpuščanje. (Lukež 11:4; 1. Janezov 1:8–10)

6. V katerem pomenu naj bi pravi častilci ‚trepetali pred Božjo besedo‘?

⁶ Poleg tega se Jehova ozira tudi na tiste, ki ‚trepečejo pred njegovo besedo‘. Mar to pomeni, da želi, da se tresemo od strahu, kadar beremo njegove izreke? To ne, želi pa, da bi na njegove besede gledali s strahospoštovanjem. In mi si želimo Jehovovih nasvetov; po njih se ravnamo v vseh življenjskih zadevah. (Psalm 119:105) Morda ‚trepečemo‘ tudi tako, da se bojimo že samo pomisliti na to, da ne bi ubogali Boga, da bi njegovo resnico omadeževali s človeškimi izročili ali pa bi jo jemali na lahko. Takšna ponižnost je za čisto čaščenje bistvena, vendar je na žalost v današnjem svetu prava redkost.

 Jehova sovraži hinavsko čaščenje

7., 8. Kako Jehova gleda na formalistično čaščenje verskih hinavcev?

⁷ Ko Izaija premišljuje o svojih sodobnikih, se dobro zaveda, da so le redki takšni, kot to Jehova pričakuje od svojih častilcev. Zato si odpadli Jeruzalem sodbo, ki mu grozi, res zasluži. Poglejte, kako na čaščenje v tem mestu gleda Jehova: »Kdor kolje vola, je, kakor kdor ubija moža, kdor daruje drobnico, kakor kdor seče glavo psu, kdor prinaša pitni dar, kakor bi daroval kri svinjsko, kdor žge kadilo v spomin, kakor kdor hvali malika: res, oni so izvolili pota svoja in gnusob svojih se veseli njih duša.« (Izaija 66:3)

⁸ Ob teh besedah se spomnimo na Jehovove besede, zapisane v prvem poglavju Izaijeve knjige. Tam Jehova vsem pripadnikom svojega trmastega ljudstva govori, da zaradi njihovega formalističnega čaščenja ni le nezadovoljen, temveč da so s svojo hinavščino pravzaprav povzročili, da se je njegova pravična jeza še okrepila. (Izaija 1:11–17) Podobno Jehova sedaj daritve ljudstva primerja s strašnimi zločini. Z žrtvovanjem bika, ki je imel visoko ceno, niso Jehova pomirili nič bolj, kakor če bi umorili človeka! Druge žrtve primerja z darovanjem psa ali svinje, živali, ki so bile po mojzesovski postavi nečiste in zato prav gotovo neprimerne za žrtvovanje. (3. Mojzesova 11:7, 27) Ali Jehova pušča takšno versko hinavščino nekaznovano?

9. Kako so se mnogi Judje odzvali na Jehovove opomine po Izaiju in kakšne bodo neogibne posledice tega?

⁹ Jehova zdaj pravi: »Tudi jaz izvolim, kar jih boli, in pripeljem nadnje, česar jih je strah; zato ker mi, ko sem  klical, ni nihče odgovoril, ko sem govoril, niso poslušali, temuč so delali, kar je hudo v očeh mojih, in so izvolili tisto, kar mi ni po volji.« (Izaija 66:4) Izaija je to prav gotovo lahko izrekel z iskreno prepričanostjo, saj je Jehova po njem veliko let »klical« in »govoril« svojemu ljudstvu. Prerok predobro ve, da pravzaprav nihče ni poslušal. Ker so kar naprej delali hudo, je bila kazen neogibna. Jehova bo za to svoje odpadniško ljudstvo izvolil kazen in nadenj privedel strašne dogodke.

10. Kaj nam Jehovovo ravnanje z Judom pove o tem, kako Jehova gleda na tako imenovano krščanstvo?

¹⁰ Podobno danes tako imenovano krščanstvo počenja stvari, ki Jehovu niso po volji. V cerkvah krščanstva se bohoti malikovalstvo, s prižnic poveličujejo nesvetopisemske filozofije in izročila, težnja po politični moči pa je to krščanstvo potisnila še globlje v duhovno prešuštvo z narodi sveta. (Marko 7:13; Razodetje 18:4, 5, 9) Kakor staroveškemu Jeruzalemu se tudi tako imenovanemu krščanstvu neizprosno približuje zaslužena kazen – tisto, česar ga je »strah«. To neogibno kazen si je med drugim prislužilo zaradi slabega ravnanja z Božjim ljudstvom.

11. a) Kaj še povečuje greh odpadnikov v Izaijevih dneh? b) V katerem pomenu Izaijevi sodobniki pehajo od sebe zveste ‚zaradi Božjega imena‘?

¹¹ Izaija nadaljuje: »Čujte besedo GOSPODOVO, ki trepetate pred besedo njegovo! Bratje vaši, ki vas sovražijo in vas pehajo od sebe zaradi imena mojega, govore: Naj se GOSPOD [Jehova, NW] izkaže častit, da vidimo radost vašo! Toda osramočeni bodo.« (Izaija 66:5) Bog Jehova je Izaijevim ‚bratom‘, rojakom, naložil odgovornost,  da so njegovi predstavniki in da se podrejajo njegovi suverenosti. Vendar te naloge niso opravili, zato je njihov greh zares velik. Toda njihov greh še povečuje to, da sovražijo tiste, ki so zvesti in ponižni, kakor je Izaija. Ti odpadniki sovražijo in pehajo od sebe zveste, ker ti Boga Jehova pravilno predstavljajo. V tem pomenu jih pehajo od sebe ‚zaradi Božjega imena‘. Obenem pa ti krivi Jehovovi služabniki trdijo, da predstavljajo Jehova, ko pobožno uporabljajo verske fraze, kot je ‚Naj se Jehova izkaže častit‘! *

12. Naštejte nekaj primerov, kako so verski hinavci preganjali zveste Jehovove služabnike.

¹² To sovraštvo, ki ga kriva vera kaže do privržencev čistega čaščenja, ni nič novega. To je samo nadaljevanje  izpolnjevanja prerokbe iz Prve Mojzesove knjige 3:15, kjer je napovedano dolgotrajno sovraštvo med Satanovim semenom in Semenom Božje žene. Jezus je svojim maziljenim sledilcem v prvem stoletju povedal, da bodo tudi oni trpeli zaradi svojih rojakov – da jih bodo ti izločali iz shodnic in jih preganjali celo do smrti. (Janez 16:2) Kako pa je danes? Na začetku ‚zadnjih dni‘ je Božje ljudstvo spoznalo, da ga čaka podobno preganjanje. (2. Timoteju 3:1) Že leta 1914 je Stražni stolp navedek iz Izaija 66:5 takole komentiral: »Božje ljudstvo skoraj vedno preganjajo tisti, ki se izpovedujejo za kristjane.« V istem članku je še pisalo: »Ne vemo, ali bodo v naših dneh šli do skrajnosti – ubijejo nas lahko simbolično, z izobčenjem, z razbitjem cerkve, lahko pa tudi dobesedno.« Te besede so se izkazale za zelo resnične! Nedolgo zatem, ko je bilo to objavljeno, je preganjanje, h kateremu je ščuvala duhovščina, doseglo vrhunec med prvo svetovno vojno. Toda tako imenovano krščanstvo je bilo osramočeno, prav kakor je bilo napovedano. Kako pa?

Hitra in nenadna obnova

13. Kaj v prvotni izpolnitvi predstavlja »hrupa glas iz mesta«?

¹³ Izaija prerokuje: »Čujte, hrupa glas iz mesta! glas iz svetišča! glas GOSPODOV, ki povrača sovražnikom svojim, kar so zaslužili!« (Izaija 66:6) V prvotni izpolnitvi teh besed ‚mesto‘ predstavlja Jeruzalem, v katerem stoji Jehovov tempelj. »Hrupa glas« pomeni nemir, ki ga prinaša vojna, in ta se je v mestu zaslišal, ko ga je leta 607 pr. n. š. napadla babilonska osvajalska vojska. Kako pa je z novodobno izpolnitvijo?

14. a) Kaj je Malahija napovedal o Jehovovem prihodu v tempelj? b) Kaj se je po Ezekielovi prerokbi zgodilo, ko je Jehova prišel v svoj tempelj? c) Kdaj sta Jehova in Jezus pregledala duhovni tempelj in kako je to vplivalo na tiste, ki so trdili, da predstavljajo čisto čaščenje?

 ¹⁴ Te besede iz Izaijeve knjige se ujemajo z dvema drugima preroškima izrekoma, eden je zapisan v Ezekielu 43:4, 6–9 drugi pa v Malahiju 3:1–5. Oba, Ezekiel in Malahija, sta napovedala čas, ko Bog Jehova pride v svoj tempelj. Malahija v prerokbi pove, da Jehova pride pregledat svojo hišo čistega čaščenja in začne ukrepati kakor prečiščevalec, ko zavrže tiste, ki ga narobe predstavljajo. Ezekiel pa v videnju opiše Jehova, kako vstopi v tempelj in zahteva, da se iz njega odpravi vsaka sled nemorale in malikovalstva. * Ti prerokbi sta se v novodobnem času izpolnili leta 1918, ko se je na duhovnem področju glede Jehovovega čaščenja zgodilo nekaj pomembnega. Jehova in Jezus sta očitno pregledala tiste, ki so trdili, da predstavljajo čisto čaščenje. Po tem pregledu je bilo pokvarjeno tako imenovano krščanstvo dokončno zavrženo. Za Kristusove maziljene sledilce pa je ta pregled pomenil kratko obdobje prečiščevanja, za katerim je leta 1919 nastopila hitra duhovna obnova. (1. Petrov 4:⁠17)

15. Katero rojstvo je napovedano in kako se to izpolni leta 537 pr. n. š.?

¹⁵ Ta obnova je dobro opisana v naslednjih vrsticah Izaijeve knjige: »Ko je niso še obšle porodne težave, je rodila; ko je ni še napadla bolečina, je povila moško dete. Kdo je slišal kaj takega, kdo je videl kaj enakega?  More li dežela biti rojena v enem dnevi? se li porodi narod mahoma? Komaj so Sion obšle težave, in že je rodil sinove svoje.« (Izaija 66:7, 8) Prvič se te besede navdušujoče izpolnijo na pregnanih Judih v Babilonu. Sion oziroma Jeruzalem je spet opisan kot žena, ki rojeva. Toda kako nenavadno rojstvo! Tako hitro, tako nenadno je, da prehiti celo porodne bolečine! Zelo ustrezen opis. Božje ljudstvo se leta 537 pr. n. š. ponovno rodi kot ločen narod, in to tako hitro ter nenadno, da se zdi pravi čudež. Od Cirove osvoboditve Judov iz ujetništva do vrnitve zvestega ostanka v domovino namreč mine le pičlih nekaj mesecev! Kako drugačni so bili dogodki, ki so pripeljali do prvotnega rojstva Izraelskega naroda! Leta 537 pr. n. š. ni bilo treba prositi upornega monarha za svobodo ne bežati pred sovražno vojsko niti potovati 40 let po pustinji.

16. Kaj v novodobni izpolnitvi Izaija 66:7, 8 predstavlja Sion in kako se je njegovo potomstvo ponovno rodilo?

¹⁶ V novodobni izpolnitvi Sion predstavlja Jehovovo nebeško ‚ženo‘, nebeško organizacijo duhovnih bitij. Leta 1919 se je ta »žena« veselila svojih maziljenih sinov na zemlji, ki so se rodili kot organizirano ljudstvo, kot »narod«. To ponovno rojstvo je bilo hitro in nenadno. * Maziljenci, ki so bili kot skupina tako rekoč mrtvi, nedejavni, so v pičlih nekaj mesecih postali živahni, dejavni v svoji ‚deželi‘, območju njihove duhovne dejavnosti, katero jim je podelil Bog. (Razodetje 11:8–12) Jeseni leta 1919 so že objavili začetek izhajanja nove,  spremljevalne revije Stražnega stolpa. Ta nova publikacija se je imenovala Zlati vek (zdaj Prebudite se!) in je dokazovala, da je Božje ljudstvo oživelo in se ponovno organiziralo za službo.

17. Kako Jehova zagotovi, da Mu nič ne more preprečiti izpolnitve svojega namena glede duhovnega Izraela?

¹⁷ Tega ponovnega duhovnega rojstva ni mogla preprečiti nobena sila v vesolju. To slikovito izraža naslednja vrstica: »Ali bi jaz odprl maternico, a ne dal poroditi? pravi GOSPOD; ali bi jaz, ki dajem roditi, zopet zadržal? veli Bog tvoj.« (Izaija 66:9) Enako kakor ni mogoče ustaviti procesa rojevanja, ko se začne, tudi ni bilo mogoče ustaviti ponovnega rojstva duhovnega Izraela, ko se je začelo. Resda je duhovni Izrael že doživljal nasprotovanje in ga verjetno v prihodnosti še bo. Toda le Jehova lahko ustavi tisto, kar sam začne, vendar tega nikoli ne stori! Kako pa Jehova ravna s svojim oživljenim ljudstvom?

Jehovova nežna skrb

18., 19. a) Katero ganljivo prispodobo Jehova uporabi in kako se ta nanaša na njegovo pregnano ljudstvo? b) Kako današnjemu maziljenemu ostanku koristita ljubeče hranjenje in skrb?

¹⁸ Naslednje štiri vrstice predstavijo ganljivo sliko Jehovove nežne skrbi. Izaija najprej reče: »Veselite se z Jeruzalemom in radujte se nad njim vsi, ki ga ljubite, udeležujte se veselja ž njim, ki ste žalovali nad njim! da sesate in se nasitite na prsih tolažb njegovih, da se nasrkate in se vam dobro godi od obilnosti slave njegove.« (Izaija 66:10, 11) Jehova tu uporabi prispodobo o ženi, ki doji svoje dete. Ko je otrok lačen, neutolažljivo joče. Toda ko se približa materinim prsim in se začne hraniti,  se njegova žalost spremeni v sijoče zadovoljstvo. Podobno bo tudi z ostankom zvestih Judov v Babilonu, ko bodo rešeni in se bodo vrnili v domovino. Takrat bosta njihovo žalost hitro zamenjala sreča in zadovoljstvo. Veseli bodo. Ko bo Jeruzalem obnovljen in ponovno naseljen, bo obnovljen tudi njegov sijaj. Sijaj mesta pa se bo prenašal tudi na zveste prebivalce. Dejavno duhovništvo jih bo zopet duhovno hranilo. (Ezekiel 44:15, 23)

¹⁹ Tudi duhovni Izrael je bil po obnovi leta 1919 blagoslovljen z obiljem hrane. Odtlej po ‚zvestem in preudarnem sužnju‘ duhovna hrana stalno priteka. (Matevž 24:45–47, NW) To je bil za maziljeni ostanek zares čas tolažbe in veselja. Bili so pa še drugi blagoslovi.

20. Kako je bil Jeruzalem blagoslovljen s ‚poplavljajočim potokom‘ v starem veku in kako je s tem v novodobnem času?

²⁰ Prerokba nadaljuje: »Tako pravi GOSPOD: Glej, jaz napeljem proti njemu kakor reko mir in kakor poplavljajoč potok slavo narodov, in boste sesali; v naročjih vas bodo nosili in na kolenih ljubkali.« (Izaija 66:12) Sliki o hranjenju se zdaj pridruži še slika o obilnem dotoku blagoslovov – ‚reki‘ in ‚poplavljajočem potoku‘. Jeruzalem ne bo blagoslovljen le z velikim mirom od Jehova, temveč tudi s »slavo narodov«, ki se steka k Božjemu ljudstvu in ga blagoslavlja. To pomeni, da se bodo ljudje iz narodov zgrinjali k Jehovovemu ljudstvu. (Hagaj 2:7) V staroveški izpolnitvi se je nekaj ljudi iz drugih narodov resnično pridružilo Izraelu in so postali judovski spreobrnjenci. Vendar pa je do veliko večje izpolnitve prišlo v našem času, ko se je ostanku duhovnih Judov pridružila »velika množica [. . .] iz vsakega naroda in iz vseh rodov in  ljudstev in jezikov« – resnično poplavljajoči potok človeštva. (Razodetje 7:9; Zaharija 8:⁠23)

21. Kakšna tolažba je napovedana s prikupno besedno sliko?

²¹ V Izaiju 66:12 beremo tudi o izražanju materinske ljubezni – ljubkovanju otroka na kolenih in nošenju v naročju. V naslednji vrstici je podobna misel izražena z zanimivo spremembo, iz drugega zornega kota. »Kakor če koga [moža, NW] tolaži mati njegova, tako hočem jaz tolažiti vas; in v Jeruzalemu boste obliti s tolažbo.« (Izaija 66:13) Otrok je zdaj ‚mož‘, odrasel človek. Toda njegova mati ga še vedno rada tolaži, kadar je v stiski.

22. Kako Jehova prikaže nežnost in moč svoje ljubezni?

²² Jehova na tak privlačen način ponazori, kako močna in nežna je ljubezen, ki jo čuti do svojega ljudstva. Celo najmočnejša materinska ljubezen je le medel odsev velike ljubezni, ki jo Jehova čuti do svojega zvestega ljudstva. (Izaija 49:15) Kako pomembno je, da vsi kristjani odsevajo to lastnost svojega nebeškega Očeta! Apostol Pavel jo je in je tako dal odličen zgled starešinam v krščanski občini. (1. Tesaloničanom 2:7) Jezus je rekel, da bo bratoljubje glavna označba njegovih sledilcev. (Janez 13:34, 35)

23. Opišite veselo stanje Jehovovega obnovljenega ljudstva.

²³ Jehova svojo ljubezen dokazuje z dejanji. Zato nadaljuje: »Boste videli, in veselilo se bo srce vaše, in kosti vaše se razcveto kakor nežna trava. In očitna bo roka GOSPODOVA pri hlapcih njegovih in nevolja proti sovražnikom njegovim.« (Izaija 66:14) Po besedah nekega hebraista izraz »boste videli« nakazuje, da bodo vračajoči se pregnanci povsod, kamor koli v obnovljeni deželi  bodo pogledali, »videli samo veselje«. Prav zares se bodo veselili, nepopisno veselili, da so se lahko vrnili v svojo ljubljeno domovino. Počutili se bodo pomlajene, kakor da bi se njihove kosti spet začele utrjevati, in poživljene kakor trava spomladi. Vsi bodo vedeli, da vseh teh blagoslovov niso dobili po človeškem prizadevanju, temveč po ‚roki GOSPODOVI‘.

24. a) Do kakšnega sklepa pridete, ko razmišljate o dogodkih, ki zadevajo današnje Jehovovo ljudstvo? b) Kaj bi morali biti odločeni?

²⁴ Ali prepoznate Jehovovo roko na delu med današnjim Božjim ljudstvom? Nihče od ljudi ne bi mogel obnoviti čistega čaščenja. Nemogoče je, da bi kdo od ljudi pripeljal milijone dragocenih ljudi iz vseh narodov, da bi se pridružili zvestemu ostanku v njegovi duhovni deželi. Kaj takega lahko stori le Bog Jehova. Vsi ti izrazi Jehovove ljubezni nas navdajajo z veliko radostjo. Naj nam Jehovova ljubezen nikoli ne postane nekaj samoumevnega. Še naprej ‚trepečimo pred Božjo besedo‘. Bodimo odločeni živeti po biblijskih načelih in se veseliti tega, da lahko služimo Jehovu.

[Podčrtne opombe]

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 395]

»Vse to je naredila roka moja.«

[Slika na strani 402]

Jehova bo Sionu naklonil »slavo narodov«