Deveto poglavje

Jehova nas uči nam v dobro

Izaija 48:1–22

1. Kako se modri odzivajo na Jehovove besede?

MODRI poslušajo z velikim spoštovanjem, kadar govori Jehova, in se odzivajo na njegove besede. Vse, kar reče, je nam v dobro in on se močno zanima za našo blaginjo. Človeku je na primer prijetno pri srcu, ko vidi, kako je Jehova nagovoril svoje staroveško zavezno ljudstvo: »O da bi bil pazil na zapovedi moje!« (Izaija 48:18) Ker imamo dokaze, da je Božji pouk res koristen, bi nas to moralo navesti, da bi poslušali Jehova in se ravnali po njegovih smernicah. Zapis o izpolnjenih prerokbah izključuje vsak dvom o tem, ali je Jehova res trdno odločen izpolniti svoje obljube ali ni.

2. Za koga so bile napisane besede iz 48. poglavja Izaijeve knjige in komu še lahko koristijo?

² Besede iz 48. poglavja Izaijeve knjige so bile očitno napisane zavoljo Judov, ki bodo pregnanci v Babilonu. Poleg tega pa sporočajo nekaj, česar današnji kristjani ne smejo prezreti. V 47. poglavju Izaijeve knjige je Biblija napovedala padec Babilona. Zdaj pa Jehova opiše, kaj ima pripravljeno za judovske pregnance v tem mestu. Jehova je žalosten, ko med svojim izvoljenim ljudstvom vidi hinavščino in to, da nikakor nočejo verjeti v njegove obljube. Kljub temu pa jih v njihovo dobro  hoče poučiti. Napove obdobje prečiščevanja, ki bo pripeljalo do vrnitve zvestega ostanka v njegovo domovino.

3. Kaj je bilo narobe z Judovim čaščenjem?

³ Kako zelo se je Jehovovo ljudstvo oddaljilo od čistega čaščenja! Izaijeve uvodne besede so streznjujoče: »Poslušajte to, hiša Jakobova, ki se kličete po imenu Izraelovem in ste izšli iz vodá Judovih, ki prisegate pri imenu GOSPODOVEM [Jehovovem, NW] in hvalno omenjate Boga Izraelovega, a ne v resnici in ne v pravičnosti; zakaj imenujejo se po svetem mestu in opirajo se na Boga Izraelovega, GOSPOD nad vojskami je ime njegovo.« (Izaija 48:1, 2) Kakšna hinavščina! ‚Prisegati pri Jehovovem imenu‘ očitno ni prav nič drugega, kakor uporabljati Božje ime iz navade. (Zefanija 1:5) Preden so bili Judje pregnani v Babilon, so častili Jehova v »svetem mestu«, Jeruzalemu. Toda njihovo čaščenje ni bilo iskreno. Njihovo srce je bilo daleč stran od Boga in njihova čaščenjska dela niso bila »ne v resnici in ne v pravičnosti«. Niso imeli takšne vere, kakršno so imeli patriarhi. (Malahija 3:⁠7)

4. Kakšno čaščenje ugaja Jehovu?

⁴ Jehovove besede nas spominjajo, da čaščenje ne bi smelo biti mehansko. Prihajati mora iz srca. Zgolj simbolična služba, ki bi jo morda opravljali samo zato, da bi ugodili drugim oziroma naredili nanje vtis, ni ‚delo iz bogovdanosti‘. (2. Petrov 3:11, NW) To, da se kdo ima za kristjana, samo po sebi še ne pomeni, da je njegovo čaščenje sprejemljivo Bogu. (2. Timoteju 3:5) Vsekakor je zelo pomembno priznati, da Jehova obstaja, toda to je šele začetek. Jehova hoče, da se ga časti iz  vse duše ter močne ljubezni in cenjenja. (Kološanom 3:⁠23)

Napoved nečesa novega

5. Kaj med drugim spada k ‚prejšnjemu‘, kar je napovedal Jehova?

⁵ Judom v Babilonu je morda treba osvežiti spomin. Zato jih Jehova še enkrat spomni, da je on Bog resničnih prerokb: »Prejšnje sem naznanjal od nekdaj, in iz mojih ust je izšlo in sem to razglasil; mahoma sem to dopolnil, in zgodilo se je.« (Izaija 48:3) K ‚prejšnjemu‘ spada vse, kar je Bog že uresničil, denimo to, da je Izraelce osvobodil iz Egipta in jim dal v dediščino Obljubljeno deželo. (1. Mojzesova 13:14, 15; 15:13, 14) Takšne napovedi prihajajo iz Božjih ust; so božanskega izvora. Bog poskrbi, da ljudje slišijo njegove odloke, in slišano bi jih potem moralo navesti na ubogljivost. (5. Mojzesova 28:15) To, kar napove, izpolni z nenadnim ukrepanjem. Dejstvo, da je Jehova vsemogočni, nam zagotavlja, da se njegov namen gotovo izpolni. (Jozue 21:45; 23:⁠14)

6. Kako zelo ‚trdovratni in uporni‘ so postali Judje?

⁶ Jehovovo ljudstvo je postalo ‚trdovratno in uporno‘. (Psalm 78:8) In Jehova jim odkrito reče: »Trd [si] in [. . .] kita železna [je] tilnik tvoj in čelo tvoje jekleno [bakreno, NW].« (Izaija 48:4) Jude je podobno kakor kovine težko upogniti. Trmasti so. In to je tudi eden od razlogov, zakaj Jehova razodene stvari prej, predno se zgodijo. Sicer bi njegovo ljudstvo o stvareh, ki jih je storil Jehova, reklo: »Malik moj je storil to in izdolbena ali ulita podoba moja je zapovedala tisto.« (Izaija 48:5) Ali  bo to, kar Jehova zdaj govori, kaj vplivalo na nezveste Jude? Bog jim reče: »Slišal si to; ogleduj vse to! in vi, nočete li tega priznati? Odslej ti napovedujem novo in dosihdob skrito, česar nisi vedel. Sedaj se to ustvarja, ne pa oddavna, in pred tem dnevom nisi slišal za to, da ne porečeš: Glej, vedel sem to.« (Izaija 48:6, 7)

7. Kaj bodo morali pregnani Judje priznati in kaj lahko pričakujejo?

⁷ Izaija je veliko vnaprej zapisal napoved o padcu Babilona. In zdaj je pregnanim Judom v Babilonu preroško zapovedano, naj razmišljajo o izpolnitvi te napovedi. Ali  lahko zanikajo, da je Jehova Bog, ki izpolni prerokbe? In ali niso prebivalci Judovega, ker so videli in slišali, da je Jehova Bog resnice, dolžni to resnico oznanjati tudi drugim? Jehovova razodeta beseda napoveduje novo, nekaj, kar se še ni zgodilo, na primer Cirovo zavzetje Babilona in osvoboditev Judov. (Izaija 48:14–16) Zdi se, da ti vznemirljivi dogodki pridejo od neznano kje. Nihče jih ni mogel predvideti kar s preučevanjem razvoja svetovnih razmer. Nastopijo, kakor bi bili ustvarjeni iz niča. Kdo te dogodke povzroči? Ker jih Jehova že kakih 200 let vnaprej napove, je odgovor očiten.

8. V kaj novega upajo danes kristjani in zakaj popolnoma zaupajo v Jehovovo preroško besedo?

⁸ Poleg tega Jehova uresničuje svojo besedo po svojem urniku. Izpolnjene prerokbe so bile dokaz njegove božanskosti staroveškim Judom, in so prav tako tudi današnjim kristjanom. Zapis o številnih prerokbah, ki so se v preteklosti izpolnile, oziroma zapis o ‚prejšnjem‘, je zagotovilo, da se bo izpolnilo tudi novo, kar je obljubil Jehova – prihajajoča ‚velika stiska‘, preživetje ‚velike množice‘ v tej stiski, ‚nova zemlja‘ in še veliko drugega. (Razodetje 7:9, 14, 15; 21:4, 5; 2. Petrov 3:13) To zagotovilo danes vse ljudi pravega srca vzgibava, da o Jehovu goreče govorijo. Strinjajo se s psalmistom, ki je rekel: »Blagovestje o pravičnosti sem oznanjal v zboru velikem, in glej, ustnic svojih nisem zadržaval.« (Psalm 40:⁠9)

Jehova se obvladuje

9. Kako je bil izraelski narod »prestopnik od materinega telesa«?

⁹ Ker Judje niso verjeli Jehovovim prerokbam, niso poslušali njegovih svaril. Zato jim še naprej govori:  »Niti slišal nisi nič niti vedel, tudi od nekdaj ni bilo odprto uho tvoje; kajti poznal sem te, da ravnaš silno nezvesto in da se imenuješ prestopnik od materinega telesa.« (Izaija 48:8) Juda je svoja ušesa zaprl pred Jehovovimi veselimi novicami. (Izaija 29:10) Božje zavezno ljudstvo je s svojim ravnanjem pokazalo, da je »prestopnik od materinega telesa«. Izraelski narod si je vse od rojstva in potem skozi vso svojo zgodovino pisal poročilo o uporništvu. Prestopništvo in nezvestoba ljudstva nista le občasna greha, temveč ukoreninjeni hibi. (Psalm 95:10; Malahija 2:⁠11)

10. Zakaj se bo Jehova zadrževal?

¹⁰ Ali je vse upanje izgubljeno? Seveda ne. Čeprav je bil Juda uporen in nezvest, pa je Jehova vedno resničen in zvest. Zaradi časti svojega lastnega velikega imena bo svojo jezo omejil. Pravi namreč: »Zaradi imena svojega zadržujem jezo svojo in zaradi hvale svoje jo krotim, tebi v prid, da te ne iztrebim.« (Izaija 48:9) Kakšno nasprotje! Jehovovo ljudstvo, Izraelovo in Judovo, je bilo Bogu nezvesto. Toda Jehova bo svoje ime posvetil. Ravnal bo tako, da bo svojemu imenu prinesel hvalo in čast. Prav zato svojega izvoljenega ljudstva ne bo iztrebil. (Joel 2:13, 14)

11. Zakaj Bog ne bo dovolil, da bi bilo njegovo ljudstvo popolnoma uničeno?

¹¹ Posameznike med pregnanimi Judi, ki so pravega srca, Božja graja prebudi, tako da so odločeni poslušati Božji pouk. Takšnim je v veliko tolažbo naslednja objava: »Glej, prečistil sem te, a ne kot srebro; izbranega sem te naredil v topilnici bridkosti. Zaradi sebe, zaradi sebe storim to, kajti kako bi se oskrunilo ime moje! in slave svoje ne dam drugemu.« (Izaija 48:10, 11) S težavnimi  preizkusi, ki jih je Jehova dopustil, da so prišli nad njegovo ljudstvo, podobnimi »topilnici bridkosti«, se je to ljudstvo preizkusilo in prečistilo. Pokazalo je, kaj ima v svojem srcu. Nekaj podobnega se je zgodilo že stoletja prej, ko je Mojzes prednikom tega ljudstva dejal: »GOSPOD, tvoj Bog, [te je vodil] teh štirideset let po puščavi, da bi te ponižal in izkusil, da spozna, kaj je v tvojem srcu.« (5. Mojzesova 8:2) Jehova takrat naroda kljub njegovi upornosti ni uničil in prav tako ga tudi tokrat ne bo popolnoma uničil. Tako bo ohranil svoje ime in čast. Če bi njegov narod po rokah Babiloncev izginil, bi se pokazal nezvestega do svoje zaveze in njegovo ime bi bilo onečaščeno. Videti bi bilo, kakor da Izraelov Bog ni dovolj močan, da bi rešil svoje ljudstvo. (Ezekiel 20:⁠9)

12. Kako so bili pravi kristjani med prvo svetovno vojno prečiščeni?

 ¹² Tudi v novodobnem času je bilo treba Jehovovo ljudstvo prečistiti. V prvih dneh 20. stoletja so mnogi izmed peščice Preučevalcev Biblije služili Bogu iz iskrene želje, da mu ugajajo. Toda nekateri so imeli napačne motive, kot je želja po ugledu. Da bi ta skupinica lahko vodila svetovno oznanjevanje dobre novice, ki je bilo napovedano za čas konca, je morala biti očiščena. (Matevž 24:14) Prerok Malahija je napovedal, da bo prav takšno očiščenje povezano z dogodkom, ko bo Jehova prišel v svoj tempelj. (Malahija 3:1–4) Malahijeve besede so se izpolnile leta 1918. Pravi kristjani so prestali obdobje ognjenih preizkušenj med vročico prve svetovne  vojne. To obdobje je doseglo vrhunec z zaprtjem Josepha F. Rutherforda, tedanjega predsednika Watch Tower Society, in še nekaterih drugih vodilnih delavcev. Tem vdanim kristjanom je to prečiščevanje koristilo. Iz prve svetovne vojne so izšli bolj kot kdaj prej odločeni, da služijo svojemu velikemu Bogu na kakršen koli način, ki jim ga pokaže.

13. Kako se je Jehovovo ljudstvo odzvalo na preganjanje v letih po prvi svetovni vojni?

¹³ Jehovove priče so odtlej vedno znova doživljali najhujše oblike preganjanja. Toda zaradi tega niso podvomili o besedi svojega Stvarnika, temveč so si vzeli k srcu besede apostola Petra, namenjene preganjanim kristjanom njegovih dni: »V žalosti [ste] po mnogoterih izkušnjavah, da se preizkušnja [preizkušenost, NW] vere vaše [. . .] izkaže vam v hvalo in čast in slavo pri razodetju Jezusa Kristusa.« (1. Petrov 1:6, 7) Hudo preganjanje pravim kristjanom ne uniči njihove značajnosti, temveč odkrije, kako čisti so njihovi motivi. Njihovi veri doda preizkušenost in pokaže, koliko močni sta njihova vdanost in ljubezen. (Pregovori 17:⁠3)

»Jaz sem prvi, jaz tudi poslednji«

14. a) V katerem pomenu je Jehova »prvi« in »poslednji«? b) Katera mogočna dela je Jehova uresničil po svoji ‚roki‘?

¹⁴ Jehova zdaj toplo nagovori svoje zavezno ljudstvo: »Poslušaj me, o Jakob, in Izrael, poklicanec moj! Jaz sem večno isti, jaz sem prvi, jaz tudi poslednji. Moja roka je vendar ustanovila zemljo in desnica moja razpela nebesa; ko sem jih poklical, brž so bila vsa tu.« (Izaija 48:12, 13) Bog je nasprotno od človeka večen in  se ne spreminja. (Malahija 3:6) Jehova v Razodetju oznanja: »Jaz sem Alfa in Omega, prvi in poslednji, začetek in konec.« (Razodetje 22:13) Pred Jehovom ni bilo nobenega vsemogočnega Boga in tudi za njim ga ne bo. On je vrhovni in večni, on je stvarnik. Njegova »roka«, moč, s katero deluje, je ustanovila Zemljo in razpela zvezdnato nebo. (Job 38:4; Psalm 102:25) Ko kliče svoje stvaritve, so mu te pripravljene služiti. (Psalm 147:⁠4)

15. Kako in čemu je Jehova ‚ljubil‘ Cira?

¹⁵ Na Jude in Nejude je naslovljeno pomembno vabilo: »Zberite se vi vsi in čujte: Kdo izmed onih je naznanil tisto? Ki ga GOSPOD ljubi, ta izpolni voljo njegovo nad Babilonom in roka njegova bode nad Kaldejci. Jaz, jaz sem govoril, jaz sem ga tudi poklical; pripeljal sem ga, in pot njegova bode uspešna.« (Izaija 48:14, 15) Samo Jehova je vsemogočen in sposoben točno napovedati dogodke. Nihče izmed »onih«, nekoristnih malikov, ni sposoben povedati vsega tega. Jehova je ta, ki ‚ga ljubi‘, Cira namreč, in ne maliki; Jehova ga je izbral za določen namen. (Izaija 41:2; 44:28; 45:1, 13; 46:11) Že vnaprej je videl Cira na svetovnem prizorišču in ga izbral za bodočega osvajalca Babilona.

16., 17. a) Zakaj lahko rečemo, da Bog ni napovedoval skrivaj? b) Kako Jehova svoje namene razkriva javnosti danes?

¹⁶ Jehova vabeče nadaljuje: »Pristopite k meni, čujte to! Od početka nisem na skrivnem govoril; od tistega časa, ko se je zgodilo to, sem bil pri tem.« (Izaija 48:16a) Jehova svojih napovedi ni izrekal skrivaj, niti jih ni razodeval samo peščici začetnikov. Jehovovi preroki so bili odkriti Božji govorniki. (Izaija 61:1) Javno so  oznanili Božjo voljo. Dogodki, povezani s Cirom, denimo, za Boga niso bili nič novega oziroma nekaj, česar on ne bi bil že vnaprej videl. Že kakih 200 let vnaprej jih je odkrito napovedal po Izaiju.

¹⁷ Podobno Jehova tudi danes ni skrivnosten glede svojih namenov. Milijone ljudi iz več sto dežel in z morskih otokov oznanja po hišah, ulicah in vsepovsod drugod, kjer lahko, svarilo o prihajajočem koncu te stvarnosti in dobro novico o blagoslovih, ki bodo nastopili pod Božjim kraljestvom. Jehova je čisto zares Bog, ki sporoča svoje namene.

‚Pazi na zapovedi moje‘

18. Kaj Jehova želi glede svojega ljudstva?

¹⁸ Prerok, napolnjen z Jehovovim duhom, objavi: »Poslal [me je] Gospod Jehova in duh njegov. – Tako pravi GOSPOD, odrešenik [odkupitelj, SSP] tvoj, Svetnik Izraelov: Jaz sem GOSPOD, Bog tvoj, ki te učim, kar ti je v korist, ki te spremljam po potu, po katerem ti je hoditi.« (Izaija 48:16b, 17) Ta ljubeči izraz Jehovove skrbi bi moral biti izraelskemu narodu zagotovilo, da ga bo Bog rešil iz Babilona. Bog je namreč njihov odkupitelj. (Izaija 54:5) Jehova si srčno želi, da bi Izraelci obnovili odnos z njim in pazili na njegove zapovedi. Pravo čaščenje temelji na uboganju Božjih navodil. Izraelci ne morejo hoditi po pravi poti, če niso poučeni o ‚potu, po katerem jim je hoditi‘.

19. Glede česa Jehova prisrčno trka na srce Izraelcem?

¹⁹ Jehova s prelepimi besedami izrazi željo, da bi se njegovo ljudstvo obvarovalo nesreče in uživalo življenje: »O da bi bil pazil na zapovedi moje! tedaj bi bil  kakor reka mir tvoj in pravičnost tvoja kakor morsko valovje.« (Izaija 48:18) Kako prisrčno vsemogočni Stvarnik trka na srce Izraelcem! (5. Mojzesova 5:29; Psalm 81:13) Izraelcem ni treba v ujetništvo; uživajo lahko tolikšen mir, kolikor je vode v rečni strugi. (Psalm 119:165) Njihova pravična dela bi lahko bila tako številna, kolikor je morskih valov. (Amos 5:24) Jehova se za Izraelce resnično zanima, zato jim trka na srce in jim ljubeče kaže pot, po kateri naj bi hodili. Ko bi le poslušali!

20. a) Kaj Bog želi Izraelu kljub njegovi upornosti? b) Kaj se naučimo o Jehovu iz njegovega ravnanja s svojim ljudstvom? (Glej  okvir na strani 133.)

²⁰ Kakšnih blagoslovov vse bo deležen Izrael, če se pokesa? Jehova pravi: »Kakor pesek bi bil zarod tvoj in rojeni iz osrčja tvojega kakor kamenjiče njegovo; njegovo ime bi se ne zatrlo in ne pogubilo izpred mojega obličja.« (Izaija 48:19) Jehova ljudstvo spominja na svojo obljubo, da bo Abrahamovega semena nekoč tako veliko, ‚kakor je zvezd na nebu in kakor peska ob morskem obrežju‘. (1. Mojzesova 22:17; 32:12) Vendar so ti Abrahamovi potomci uporni, zato niso upravičeni, da se na njih izpolni obljuba. Njihov sloves je tako slab, da si po Jehovovi lastni postavi zaslužijo, da se ime, ki ga imajo kot narod, zatre. (5. Mojzesova 28:45) Vendar Jehova ne želi, da bi bilo njegovo ljudstvo zbrisano, niti ga noče popolnoma zapustiti.

21. Katerih blagoslovov smo lahko deležni danes, če se hočemo učiti od Jehova?

²¹ Načela iz tega pomembnega odlomka veljajo tudi za današnje Jehovove častilce. Jehova je vir življenja in bolje od kogar koli ve, kako bi morali rabiti svoje  življenje. (Psalm 36:9) Dal nam je smernice, pa ne zato, da bi nas oropal veselja, temveč da bi nam to koristilo. Pravi kristjani se odzovejo tako, da želijo biti poučevani od Jehova. (Miha 4:2) Z upoštevanjem njegovih navodil ščitimo svojo duhovnost in odnos z njim ter se obvarujemo pred Satanovim kvarnim vplivom. Kadar dojamemo načela, ki jih izražajo Božji zakoni, vidimo, da nas Jehova uči, kar je nam v dobro. Spoznamo tudi, da »zapovedi njegove niso težke«. Poleg tega pa ne bomo zatrti. (1. Janezov 2:17; 5:⁠3)

»Pojdite ven iz Babilona!«

22. K čemu so spodbujeni zvesti Judje in kaj jim je zagotovljeno?

²² Ali bo ob padcu Babilona kaj Judov, ki bodo imeli srce na pravem mestu? Ali bodo izkoristili Božjo rešitev, se vrnili v domovino in obnovili čisto čaščenje? Bodo. Jehova svojo trdno prepričanost, da se bo to res zgodilo, izrazi z naslednjimi besedami: »Pojdite ven iz Babilona, bežite od Kaldejcev; z zmagoslavnim glasom naznanjajte, pripovedujte to, razširjajte to do kraja zemlje! Govorite: Odkupil je GOSPOD hlapca svojega Jakoba. In žejni niso bili, ko jih je vodil po puščavah; točil jim je vode iz skale: razklal je skalo, in vode so tekle!« (Izaija 48:20, 21) Prerokba Jehovovo ljudstvo roti, naj nemudoma odide iz Babilona. (Jeremija 50:8) Njihova rešitev se mora razglasiti do koncev zemlje. (Jeremija 31:10) Jehova je po izhodu iz Egipta skrbel za potrebe svojega ljudstva med potovanjem skozi puste pokrajine. Podobno bo skrbel tudi za svoje ljudstvo, ko se bo iz Babilona vračalo domov. (5. Mojzesova 8:15, 16)

23. Kdo ne bo deležen miru, ki ga daje Bog?

 ²³ Judje pa si morajo zapomniti še eno pomembno načelo glede Jehovovih rešilnih del. Pravični bodo morda zaradi svojih grehov trpeli, toda ne bodo uničeni. Drugače pa bo z nepravičnimi. » ‚Ni miru,‘ govori GOSPOD, ‚za krivičnike.‘ « (Izaija 48:22, SSP) Neskesani grešniki ne bodo deležni miru, katerega je Bog namenil tem, ki ga ljubijo. Rešilna dela niso namenjena trmastim krivičnikom ali nevernikom. Namenjena so samo tistim, ki verujejo. (Titu 1:15, 16; Razodetje 22:14, 15) Božji mir ni last krivičnih.

24. Kaj je razveselilo Božje novodobno ljudstvo?

²⁴ Zvesti Izraelci so se zelo razveselili možnosti, ki se jim je ponudila leta 537 pr. n. š., namreč da lahko zapustijo Babilon. Tudi leta 1919 so se pripadniki Božjega ljudstva veselili, ko so bili osvobojeni iz babilonskega ujetništva. (Razodetje 11:11, 12) Bili so polni upanja in zgrabili priložnost za širitev svoje dejavnosti. Resda je morala biti ta peščica kristjanov pogumna, da je te nove razmere izkoristila za oznanjevanje v sovražnem svetu. Toda z Jehovovo pomočjo so se posvetili oznanjevanju dobre novice. Zgodovina pričuje, da jih je Jehova blagoslovil.

25. Zakaj je pomembno biti kar najbolj pozoren na Božje pravične odredbe?

²⁵ Ta del Izaijevega prerokovanja poudarja, da nas Jehova uči, kar nam je v korist. Zelo pomembno je biti kar najbolj pozoren na Božje pravične odredbe. (Razodetje 15:2–4) Če se spominjamo Božje modrosti in ljubezni, se bomo laže podredili temu, za kar Jehova reče, da je prav. Vse njegove zapovedi so nam le v korist. (Izaija 48:17, 18)

[Preučevalna vprašanja]

 [Okvir/slike na strani 133]

 Vsemogočni Bog kroti svojo jezo

»Zadržujem jezo svojo [. . .] krotim [jo],« je rekel Jehova odpadlim Izraelcem. (Izaija 48:9) Iz takšnih izjav lahko razvidimo, da je Bog popoln zgled v tem, da nikoli ne zlorabi svoje moči. Res je, da nihče ni močnejši od Boga. Zato zanj pravimo, da je Vsemogočni. Po pravici si nadeva naziv »Vsemogočni«. (1. Mojzesova 17:1) Nima pa samo neomejene moči, temveč tudi vso oblast, saj je suvereni gospod vesolja, ki ga je ustvaril. Zato nima nihče pravice braniti njegovi roki ali mu reči »Kaj delaš?«. (Daniel 4:⁠35)

Vendar pa je Bog počasen za jezo, in to celo takrat, kadar mora pokazati svojo moč nad svojimi sovražniki. (Nahum 1:3) Jehova zna ‚zadržati svojo jezo‘ in je po pravici opisan kot tak, ki je »počasen za jezo«, saj njegova prevladujoča lastnost ni jeza, temveč ljubezen. Kadar pa izrazi svojo jezo, jo vedno pravično, upravičeno in pod nadzorom. (2. Mojzesova 34:6; 1. Janezov 4:⁠8)

Zakaj Jehova tako ravna? Zato, ker svojo vsemogočno moč popolno uravnoveša s tremi drugimi svojimi glavnimi lastnostmi: modrostjo, pravico in ljubeznijo. Svojo moč vedno rabi v skladu s temi tremi lastnostmi.

 [Slika na strani 122]

Z Izaijevim sporočilom o obnovi je zvestim Judom v pregnanstvu posijal žarek upanja

[Slike na strani 124]

Judje so Jehovova dejanja radi pripisovali malikom

1. Ištar 2. pološčen opečnati friz s ceste procesij v Babilonu 3. Marduk v podobi zmaja

[Slika na strani 127]

‚Topilnica bridkosti‘ lahko odkrije, ali so naši motivi za služenje Jehovu čisti ali ne

[Sliki na strani 128]

Pravi kristjani so prestali že najhujše oblike preganjanja