Štiriindvajseto poglavje

Jehova poveliča svoje ime

Izaija 63:1–14

1., 2. a) Kakšne koristi pričakujejo kristjani od prihajajočega ‚Jehovovega dneva‘? b) Za kaj velikega gre pri prihajajočem Jehovovem dnevu?

KRISTJANI že skoraj dva tisoč let ‚čakajo in imajo trdno v mislih navzočnost Jehovovega dne‘. (2. Petrov 3:12, NW; Titu 2:13) Čisto razumljivo je, da že komaj čakajo, da pride ta dan. Konec koncev bo ta dan zanje pomenil začetek osvobajanja izpod uničujočih vplivov nepopolnosti. (Rimljanom 8:22) Pomenil bo tudi konec pritiskov, ki jih morajo prenašati v teh ‚nevarnih časih‘. (2. Timoteju 3:⁠1)

² Toda ob tem, ko bo Jehovov dan pravičnim prinesel olajšanje, bo hkrati pomenil uničenje za »tiste, ki ne poznajo Boga in niso pokorni evangeliju Gospoda našega Jezusa«. (2. Tesaloničanom 1:7, 8) O tem je modro razmisliti. Toda ali bo Bog res uničil hudobne samo zato, da bi rešil svoje ljudstvo iz vseh teh nadlog? Iz 63. poglavja Izaijeve knjige spoznamo, da gre pri tem za nekaj veliko večjega, namreč za posvetitev Božjega imena.

Zmagoviti bojevnik ponosno stopa

3., 4. a) Povejte ozadje prerokbe iz 63. poglavja Izaijeve knjige. b) Koga Izaija vidi ponosno stopati proti Jeruzalemu in kdo naj bi po besedah nekaterih učenjakov to bil?

³ V 62. poglavju Izaijeve knjige beremo o osvoboditvi  Judov iz ujetništva v Babilonu in vrnitvi v domovino. Povsem naravno se zastavlja vprašanje: Ali se bo treba temu Judovemu ostanku, ki se vrne, bati, da bi mu kdaj v prihodnosti prizadejali opustošenje drugi sovražni narodi? Izaijevo videnje veliko prispeva k temu, da se znebijo tega strahu. Prerokba se začne takole: »Kdo je ta, ki prihaja od Edoma, v rdeče pobarvani obleki iz Bozre? Krasen je v svoji obleki, ponosno stopa v obili moči svoji!« (Izaija 63:1a)

⁴ Izaija vidi bojevnika, odločnega in zmagovitega, ki ponosno stopa proti Jeruzalemu. Nosi veličastna oblačila, kar kaže, da ima najvišji položaj. Prihaja iz Bozre, najpomembnejšega edomskega mesta, kar daje slutiti, da si je priboril veliko zmago nad to sovražno deželo. Kdo bi lahko bil ta bojevnik? Nekateri učenjaki pravijo, da je Jezus Kristus. Drugi menijo, da je judovski vojaški voditelj Juda Makabejec. Vendar pa bojevnik sam razkrije, kdo da je, ko na postavljeno vprašanje odgovori z besedami: »Jaz sem, ki govorim v pravičnosti, močan, da odrešim.« (Izaija 63:1b, SSP)

5. Kdo je bojevnik, ki ga vidi Izaija, in zakaj tako odgovarjate?

⁵ Nobenega dvoma ni, da je ta bojevnik sam Bog Jehova. Jehova je tudi drugje opisan kot tak, ki ima ‚obilje dinamične energije‘ in ‚govori pravičnost‘. (Izaija 40:26, NW; 45:19, 23) Bojevnikova veličastna oblačila nas spomnijo na psalmistove besede: »GOSPOD, Bog moj, velik si silno, lepoto in veličastvo si oblekel.« (Psalm 104:1) Resda je Jehova Bog ljubezni, vendar je iz Biblije razvidno, da si po potrebi nadene tudi plašč bojevnika. (Izaija 34:2; 1. Janezov 4:⁠16)

6. Zakaj se Jehova vrača iz boja v Edomu?

 ⁶ Zakaj pa se Jehova vrača iz boja v Edomu? Edomci so pradavni sovražniki Božjega zaveznega ljudstva; njihovo sovraštvo se vleče že vse od dni njihovega praočeta Ezava. (1. Mojzesova 25:24–34; 4. Mojzesova 20:14–21) To, kako zelo sovražijo Juda, je postalo še posebej očitno med uničenjem Jeruzalema. Edomci so takrat hujskali babilonske vojake. (Psalm 137:7) Za Jehova takšno sovraštvo pomeni žaljenje njega osebno. Ni čudno, da se je odločil zoper Edom potegniti svoj meč maščevanja! (Izaija 34:5–15; Jeremija 49:7–22)

7. a) Kako se je prerokba zoper Edom prvič uresničila? b) Kaj Edom predstavlja?

⁷ Izaijevo videnje je zato velika spodbuda za Jude, ki se vračajo v Jeruzalem. Zagotavlja jim, da bodo lahko varno prebivali v svojem novem domu. In res, do dni preroka Malahija je Bog že spremenil edomske »gore v puščavo in dal njegovo dediščino šakalom v pustinji«. (Malahija 1:3) Ali potem to pomeni, da se je Izaijevo prerokovanje do Malahijevih dni že popolnoma izpolnilo? Ne, saj je bil Edom kljub opustošenosti odločen obnoviti ruševine. Poleg tega je Malahija Edom še vedno imenoval »kraji brezbožnosti« in »ljudstvo, nad katerim se Bog srdi vekomaj«. * (Malahija 1:4, 5) Preroško pa Edom ne zajema le potomcev Ezava. Je simbol vseh narodov, ki se izkažejo za sovražnike Jehovovih častilcev. In pri tem imajo še posebej vidno vlogo narodi tako imenovanega krščanstva. Kaj pa se bo zgodilo s tem sodobnim Edomom?

 Tlačilnica

8., 9. a) Kaj dela bojevnik, ki ga vidi Izaija? b) Kdaj in kako pride do tlačenja v simbolični tlačilnici?

⁸ Izaija vračajočega se bojevnika vpraša: »Zakaj si rdeč po obleki in oblačila tvoja kakor njega, ki tlači v tlačilnici?« Jehova odgovori: »Tlačil sem v tlačilnici sam, in izmed ljudstev ni bilo nikogar z menoj; zatorej sem jih teptal v jezi svoji in jih gazil v togoti svoji, da se je ž njih životnim sokom oškropila obleka moja in sem si vsa oblačila omadeževal.« (Izaija 63:2, 3)

⁹ Te slikovite besede opisujejo pokol. Celo Božja elegantna oblačila so omadeževana; podobna so oblačilu tistega, ki tlači v tlačilnici! Tlačilnica povsem ustrezno predstavlja zanko, v katero se ujamejo sovražniki Boga Jehova, ko ta krene, da jih uniči. Kdaj pa bo do tega tlačenja v simbolični tlačilnici prišlo? O simbolični tlačilnici govorita tudi Joelova prerokba in prerokba apostola Janeza. Ta v obeh prerokbah omenjena tlačilnica naj bi začela delovati, ko bo Jehova v harmagedonu potlačil oziroma uničil svoje sovražnike. (Joel 3:13; Razodetje 14:18–20; 16:16) Tudi preroška tlačilnica iz Izaija kaže na ta čas.

10. Zakaj Jehova pravi, da sam tlači v tlačilnici?

¹⁰ Zakaj pa Jehova pravi, da v tej tlačilnici tlači sam, da ni ob njem nikogar izmed ljudstev? Ali ne bo Jezus Kristus kot Božji predstavnik imel vodilne vloge pri tlačenju v tlačilnici? (Razodetje 19:11–16) To je že res, vendar Jehova tu ne govori o duhovnih stvarjenjih, temveč o ljudeh. Pravi, da nihče od ljudi ne more z zemlje odstraniti Satanovih sledilcev. (Izaija 59:15, 16) Vsemogočnemu Bogu je prepuščeno, da  jih v svoji jezi tlači, dokler jih ne bo popolnoma uničil.

11. a) Zakaj Jehova pripravlja »dan maščevanja«? b) Kdo so bili ‚odkupljenci‘ nekdaj in kdo so danes?

¹¹ Jehova v nadaljevanju pojasni, zakaj to nalogo opravlja sam, in to z besedami: »Dan maščevanja je bil v srcu mojem in moje leto odrešenja [leto mojih odkupljencev, NW] je prišlo.« (Izaija 63:4) * Samo Jehova se ima pravico maščevati nad tistimi, ki tako ali drugače škodijo njegovemu ljudstvu. (5. Mojzesova 32:35) Nekdaj so bili ‚odkupljenci‘ Judje, ki so trpeli pod Babilonci. (Izaija 35:10; 43:1; 48:20) V novodobnem času pa je to maziljeni ostanek. (Razodetje 12:17) Podobno kakor njegovi staroveški dvojniki je bil tudi ta odkupljen iz verskega ujetništva. In enako kakor nekoč Judje so tudi maziljenci skupaj s svojimi družabniki, ‚drugimi ovcami‘, žrtve preganjanja in nasprotovanja. (Janez 10:16) Izaijeva prerokba tako današnjim kristjanom zagotavlja, da bo Bog ob času, ki ga je za to določil, posegel v njihovo dobro.

12., 13. a) V katerem pogledu za Jehova ni nobenega pomočnika? b) Kako Jehovova roka rešuje in kako Boga podpira njegova togota?

¹² Jehova nadaljuje: »Oziral sem se, a ni bilo nobenega pomočnika, in strmel sem, da ni nikogar, ki bi podpiral. Tedaj mi je rešenje prinesla rama [roka, NW ] moja, in togota moja, ta me je podpirala. In teptal sem  ljudstva v jezi svoji in sem jih upijanil v togoti svoji, in njih životni sok sem izlil na tla.« (Izaija 63:5, 6)

¹³ Noben človeški pomočnik si ne more pripisovati zaslug za Jehovov veliki dan maščevanja. Prav tako Jehova od ljudi ne potrebuje nobene podpore, da bi izpolnil svojo voljo. * Njegova neskončno močna roka je za izpolnitev te naloge dovolj. (Psalm 44:3; 98:1; Jeremija 27:5; vse EI) Poleg tega ga podpira njegova togota. Kako pa? Pri Bogu togota ni nenadzorovano čustvo, temveč gre za pravično jezo. Ker Jehova vedno ravna po pravičnih načelih, ga togota spodbuja in motivira k temu, da ‚izlije na tla životni sok‘ svojih sovražnikov, da jih tako poniža in porazi. (Psalm 75:8; Izaija 25:10; 26:⁠5)

Božja srčna dobrotljivost

14. Na kaj primernega zdaj spomni Izaija?

¹⁴ Judje so v preteklosti hitro nehali ceniti tisto, kar je Jehova storil zanje. Zato jih Izaija primerno spomni, zakaj je Jehova storil vse to. Izaija objavi: »Milosti [Dobrot, SSP] GOSPODOVIH se bom hvalno spominjal, slavnih del GOSPODOVIH, po vsem, kar nam je podelil GOSPOD, in obilne dobrote hiši Izraelovi, ki jim jo je izkazal po usmiljenju svojem in po obilosti milosti svojih [po obilju svojih dobrot, SSP]. Kajti rekel je: Res, ljudstvo moje so, sinovi, ki ne bodo ravnali lažnivo. Torej jim je bil rešitelj. V vsej njih stiski je bil sam stiskan, in angel  obličja njegovega jih je reševal. V svoji ljubezni in usmiljenosti jih je odkupil sam in dvignil jih je nase ter jih nosil vse dni nekdanje.« (Izaija 63:7–9)

15. Kako in zakaj je Jehova izkazal srčno dobrotljivost Abrahamovemu potomstvu v Egiptu?

¹⁵ Kako enkraten zgled nam daje Jehova v izkazovanju srčne dobrotljivosti oziroma zvestovdane ljubezni! (Psalm 36:7; 62:12, NW) Jehova se je ljubeče navezal na Abrahama. (Miha 7:20, NW) Temu patriarhu je obljubil, da bodo po njegovem semenu oziroma potomstvu blagoslovljeni vsi narodi na zemlji. (1. Mojzesova 22:17, 18) Jehova se je obljube držal in bil zelo dobrotljiv do Izraelove hiše. Med njegovimi zvestovdanimi dejanji je bilo še posebej izjemno tisto, ko je Abrahamove potomce rešil iz suženjstva v Egiptu. (2. Mojzesova 14:⁠30)

16. a) Kako je Jehova gledal na Izrael, ko je z njim sklenil zavezo? b) Kako Bog ravna s svojim ljudstvom?

¹⁶ Jehova je po izhodu iz Egipta Izraelce pripeljal h gori Sinaj in jim obljubil: »Če boste res poslušali moj glas in izpolnjevali mojo zavezo, mi boste posebna lastnina [. . .]. Vi mi boste kraljestvo duhovnikov in svet narod.« (2. Mojzesova 19:5, 6, SSP) Ali je bila ta Jehovova ponudba prevara? Ne, saj Izaija odkriva, da je Jehova sam sebi rekel: »Res, ljudstvo moje so, sinovi, ki ne bodo ravnali lažnivo.« Neki učenjak je izjavil: »Beseda ‚res‘ ni ukazovalni izraz, ki bi izhajal iz suverenosti ali predvednosti, temveč izraža upanje in prepričanje iz ljubezni.« Da, Jehova je svojo zavezo sklenil v dobri veri, iskreno je želel, da bi njegovo ljudstvo uspelo. Kljub njihovim očitnim napakam, jim  je zaupal. Kako čudovito je častiti Boga, ki tako zaupa svojim častilcem! Če današnji starešine podobno zaupajo, da je Božje ljudstvo v osnovi dobro, potem veliko prispevajo k utrjevanju teh, ki so jim zaupani v oskrbo. (2. Tesaloničanom 3:4; Hebrejcem 6:9, 10)

17. a) Kako je Jehova dokazal, da ljubi Izraelce? b) O čem smo lahko danes prepričani?

¹⁷ Pa vendar psalmist o Izraelcih reče: »Pozabili so Boga mogočnega, rešitelja svojega, ki je bil storil velike reči v Egiptu.« (Psalm 106:21) Zaradi svoje neposlušnosti in trdovratnosti so se pogosto znašli v zares strašnih okoliščinah. (5. Mojzesova 9:6) Ali Jehova zaradi tega do njih ni bil več tako dobrotljiv? Nasprotno, Izaija pravi, da je bil ‚v vsej njih stiski sam stiskan‘. Jehova se resnično zna vživeti v čustva drugih! Kakor vsakega ljubečega očeta je tudi njega bolelo, ko je videl svoje otroke trpeti, četudi so trpeli zaradi svoje nespameti. Skladno z napovedjo in v dokaz svoje ljubezni je poslal ‚angela obličja svojega‘, verjetno Jezusa v predčloveškem obstoju, da jih je vodil v Obljubljeno deželo. (2. Mojzesova 23:20) Tako je Jehova dvignil svoj narod in ga nosil, prav »kakor človek nosi svojega sina«. (5. Mojzesova 1:31, SSP; Psalm 106:10) Danes smo lahko prepričani, da se Jehova enako zaveda našega trpljenja in da čuti z nami, ko smo v hudi stiski. Z zaupanjem lahko ‚vso skrb svojo zvrnemo nanj, ker on skrbi za nas‘. (1. Petrov 5:⁠7)

Bog postane sovražnik

18. Zakaj je Jehova postal sovražnik svojega ljudstva?

¹⁸ Nikoli pa ne smemo Božje srčne dobrotljivosti izkoriščati.  Izaija nadaljuje: »Oni so se uprli in žalili duha svetosti njegove; zato se jim je izpremenil v sovražnika, sam se je boril proti njim.« (Izaija 63:10) Jehova je posvaril, da »ne pušča brez kazni«, čeprav je usmiljen in milostljiv Bog. (2. Mojzesova 34:6, 7, EI) Izraelci so si s svojim uporniškim ravnanjem sami prislužili kazen. »Ne pozabi, kako si v puščavi dražil v jezo GOSPODA, svojega Boga,« jih je spomnil Mojzes. »Od dne, ko ste odšli iz dežele Egiptovske, in dokler ste potovali na ta kraj, ste bili uporni GOSPODU.« (5. Mojzesova 9:7) Žalili in žalostili so Božji duh, s tem ko so se upirali njegovemu koristnemu vplivu. (Efežanom 4:30, SSP) Jehova so prisilili, da je postal njihov sovražnik. (3. Mojzesova 26:17; 5. Mojzesova 28:⁠63)

19., 20. Česa se Judje spominjajo in zakaj?

¹⁹ Nekateri Judje se sredi svoje stiske začno spominjati preteklosti. Izaija pravi: »Tedaj se je spominjalo ljudstvo njegovo dni nekdanjih, dni Mojzesovih: Kje je, ki jih je izpeljal z morja s pastirji črede svoje vred? Kje je, ki je mednje dal duha svetosti svoje? ki jih je spremljal Mojzesu na desnici z veličastno ramo [roko, NW ] svojo? ki je razklal vode pred njimi, da bi si napravil ime večno? ki jih je vodil skozi globočine kakor konja po puščavi, da se niso spoteknili? Kakor žival stopa navzdol v dolino, jih je peljal duh GOSPODOV v pokoj.« (Izaija 63:11–14a)

²⁰ Da, ko Judje trpijo zaradi svoje neposlušnosti, žalujejo za dnevi, ko je bil Jehova njihov Rešitelj, in ne sovražnik. Spominjajo se, kako sta jih njihova ‚pastirja‘, Mojzes in Aron, varno vodila skozi Rdeče morje.  (Psalm 77:20; Izaija 51:10) Spominjajo se časa, ko še niso žalili Božjega duha, ampak jih je ta vodil po smernicah, katere so jim dajali Mojzes in drugi po duhu postavljeni starešine. (4. Mojzesova 11:16, 17) Prav tako se spominjajo, kako je Jehova po Mojzesu s svojo močno ‚veličastno roko‘ ukrepal v njihovo korist! Bog jih je čez čas izpeljal iz velike in strašne pustinje ter jih pripeljal v deželo, v kateri sta tekla mleko in med, na kraj pokoja. (5. Mojzesova 1:19; Jozue 5:6; 22:4) Zdaj pa trpijo zato, ker so izgubili dober odnos z Bogom!

‚Veličastno ime zase‘

21. a) Katero veliko prednost bi lahko Izrael imel v zvezi z Božjim imenom? b) Iz katerega bistvenega razloga je Bog osvobodil Abrahamove potomce iz Egipta?

²¹ Vendar pa se gmotna izguba, ki so jo utrpeli Izraelci, nikakor ne more primerjati z izgubo prednosti, ki so jo sami zavrgli, namreč da smejo poveličevati Božje ime. Mojzes je Izraelcem obljubil: »Potrdi te GOSPOD sebi za sveto ljudstvo, kakor ti je prisegel, ako boš hranil zapovedi GOSPODA, svojega Boga, in hodil po njegovih potih. In vsa ljudstva na zemlji bodo videla, da se imenuješ po imenu GOSPODOVEM, in bala se te bodo.« (5. Mojzesova 28:9, 10) Ko se je Jehova postavil v bran Abrahamovih potomcev in jih je rešil iz egiptovskega suženjstva, tega ni storil le zato, da bi jim bilo življenje lažje ali prijetnejše. Ukrepal je še zaradi nečesa veliko pomembnejšega – zaradi svojega imena. Poskrbel je, da se je njegovo ime ‚razglasilo po vsej zemlji‘. (2. Mojzesova 9:15, 16) In ko je Bog po uporu Izraelcev v pustinji  pokazal usmiljenje, tega ni storil zaradi čustvenega vzgiba. Jehova sam je rekel: »Ravnal sem z ozirom na ime svoje, da ne bodi onečaščeno pred očmi narodov.« (Ezekiel 20:8–10)

22. a) Zakaj se bo Bog zopet bojeval za svoje ljudstvo? b) Kako vse naša ljubezen do Božjega imena vpliva na naša dejanja?

²² S kako krepkimi besedami nato Izaija sklene to prerokbo! Reče namreč: »Tako si vodil ljudstvo svoje, da si napraviš ime veličastno.« (Izaija 63:14b) Zdaj lahko jasno vidimo, zakaj se Jehova z vso močjo bojuje za svoje ljudstvo. Da bi poveličal svoje ime. Izaija nas tako v prerokbi živo spomni, da nositi Božje ime pomeni izjemno prednost in hkrati veliko odgovornost. Današnji pravi kristjani Božje ime Jehova ljubijo bolj kot svoje življenje. (Izaija 56:6; Hebrejcem 6:10) Nočejo storiti ničesar, s čimer bi lahko to sveto ime osramotili. Na Božjo zvestovdano ljubezen se odzivajo tako, da so tudi sami zvestovdani Bogu. In ker ljubijo njegovo veličastno ime Jehova, hrepenijo po dnevu, ko bo sovražnike poteptal v tlačilnici svoje jeze – ne le zato, ker bo to v korist njim, temveč tudi zato, ker se bo tako oslavilo ime Boga, ki ga ljubijo. (Matevž 6:⁠9)

[Podčrtne opombe]

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 359]

Jehova si je od svojega ljudstva veliko obetal