Jehova poviša svojega Služabnika, Mesija
Štirinajsto poglavje
Jehova poviša svojega Služabnika, Mesija
1., 2. a) Ponazorite, v kakšnem položaju so bili mnogi Judje na začetku prvega stoletja n. š. b) Kaj je Jehova storil, da bi pomagal zvestim Judom prepoznati Mesija?
PREDSTAVLJAJTE si, da je pred vami srečanje s pomembnim dostojanstvenikom. Čas in kraj sestanka sta že določena. Toda imate problem: ne veste, kakšen je videti, in prišel bo neopazno, brez kakšnega pompa. Kako ga boste prepoznali? Pomagalo vam bi, če bi imeli njegov podrobni opis.
2 Na začetku prvega stoletja n. š. so se mnogi Judje znašli v podobnem položaju. Pričakovali so Mesija, najpomembnejšega človeka, kar jih je kdaj živelo. (Daniel 9:24–27; Lukež 3:15) Toda kako naj bi ga zvesti Judje prepoznali? Jehova je po hebrejskih prerokih podrobno opisal dogodke, povezane z Mesijem, po katerih bi lahko sprevidevni posamezniki slednjega jasno prepoznali.
3. Kako je Mesija opisan v Izaiju 52:13–53:12?
3 Med vsemi hebrejskimi prerokbami o Mesiju verjetno nobena ni posredovala jasnejše slike od tiste, zapisane v Izaiju 52:13–53:12. Izaija je že dobrih 700 let vnaprej opisal, ne sicer Mesijevega telesnega videza, temveč nekatere od pomembnejših podrobnosti: čemú in kako bo trpel ter podrobnosti o njegovi smrti, pokopu ter povišanju. Pregledovanje te prerokbe in njene izpolnitve nas bo prevzelo ter nam okrepilo vero.
»Moj služabnik« – kdo je to?
4. Kaj so o tem, kdo je »služabnik«, menili nekateri proučevalci judovstva in zakaj se to njihovo mnenje ne ujema z Izaijevim prerokovanjem?
4 Izaija je malo pred tem govoril o izpustitvi Judov iz babilonskega ujetništva. Zdaj pa s pogledom na veliko večji dogodek zapiše naslednje Jehovove besede: »Glej! Moj služabnik bo ravnal z uvidom. Imel bo visok položaj in zagotovo bo povzdignjen in zelo povišan.« (Izaija 52:13, NW) Kdo pa je ta »služabnik«? Stoletja so bili proučevalci judovstva različnih mnenj. Nekateri so trdili, da ta služabnik predstavlja ves izraelski narod med pregnanstvom v Babilonu. Toda takšna razlaga se ne ujema s prerokbo. Božji Služabnik trpi prostovoljno. Čeprav je nedolžen, trpi za grehe drugih. To bi težko ustrezalo opisu judovskega naroda, ki je v pregnanstvo šel zaradi lastnega grešnega početja. (2. kraljev 21:11–15; Jeremija 25:8–11) Drugi so trdili, da Služabnik predstavlja pobožne izbrance v Izraelu, ki da so trpeli v dobro grešnih Izraelcev. Vendar ni v Izraelu v času stiske nobena posebna skupina trpela v dobro kake druge.
5. a) S kom so nekateri judovski učenjaki povezali Izaijevo prerokbo? (Glej podčrtno opombo.) b) Kako jasno je Služabnik razpoznan v biblijski knjigi Dejanja apostolov?
5 Pred nastopom krščanstva in nekoliko tudi v prvih stoletjih našega štetja pa je nekaj judovskih učenjakov to prerokbo povezovalo z Mesijem. Da se res nanaša nanj, je razvidno iz Krščanskih grških spisov. V knjigi Dejanja apostolov piše, da je Filip etiopskemu evnuhu, potem ko je ta dejal, da ne ve, kdo je Služabnik iz Izaijeve prerokbe, ‚oznanil blagovestje o Jezusu‘. (Dejanja 8:26–40; Izaija 53:7, 8) Druge biblijske knjige podobno razkrivajo Jezusa Kristusa kot Služabnika, Mesija, iz Izaijevega prerokovanja. * Med pregledovanjem tega prerokovanja bomo videli neovrgljive vzporednice med tem, ki mu Jehova pravi »moj služabnik«, in Jezusom iz Nazareta.
6. Kako Izaijeva prerokba nakazuje, da bo Mesija uspešno izpolnil Božjo voljo?
6 Prerokba se začenja z opisom tega, kako bo Mesija nazadnje uspel izpolniti Božjo voljo. Že beseda »služabnik« kaže na to, da se bo podredil Božji volji, kakor se služabnik podredi volji svojega gospodarja. Tako bo »ravnal z uvidom«. Človek, ki ima sposobnost uvidevanja, vidi globlje v določen položaj. Ravnati z uvidom pomeni ravnati preudarno. Neki priročnik o tukaj rabljenem hebrejskem glagolu pravi: »Pri tem [glagolu] gre v bistvu za preudarno in modro ravnanje. Kdor ravna, modro bo uspel.« To, da bo Mesija zares uspešen, je razvidno iz prerokbe, ki zanj pravi, da »bo povzdignjen in zelo povišan«.
7. Kako je Jezus Kristus »ravnal z uvidom« ter kako je bil »povzdignjen in zelo povišan«?
7 Jezus je res »ravnal z uvidom«. Dokazal je, da razume biblijske prerokbe, ki so se nanašale nanj, in se jim je pustil voditi, da bi tako izpolnil voljo svojega Očeta. (Janez 17:4; 19:30) In s kakšnim izidom? Jezusa je po vstajenju in vnebohodu »Bog visoko povišal in mu podelil ime, ki je nad vsako ime«. (Filipljanom 2:9; Dejanja 2:34–36) Leta 1914 pa je bil oslavljeni Jezus še bolj povzdignjen. Jehova ga je povišal na prestol Mesijanskega kraljestva. (Razodetje 12:1–5) Res je bil »povzdignjen in zelo povišan«.
‚Začudeno so strmeli vanj‘
8., 9. Kdaj povišani Jezus pride izvršit obsodbo, kako se bodo na to odzvali zemeljski vladarji in zakaj?
8 Kako se bodo narodi in njihovi vladarji odzvali na povišanega Mesija? Če zazdaj izpustimo besedilo v oklepajih v drugem delu 14. vrstice, se prerokba glasi: »Kakor so o tebi osupnili mnogi [so mnogi začudeno strmeli vanj, NW] [. . .], tako pripravi v strmenje mnogo narodov; zaradi njega si kralji zatisnejo usta. Zakaj videli bodo, kar jim ni bilo povedano, in česar niso čuli, bodo razumeli.« (Izaija 52:14a, 15) S temi besedami Izaija ne opiše prvega nastopa Mesija, temveč njegov sklepni spopad z zemeljskimi vladarji.
9 Ko bo povišani Jezus prišel izvršit obsodbo nad to brezbožno stvarnost, bodo zemeljski vladarji »začudeno strmeli vanj«. Res je, da človeški voditelji ne bodo dobesedno videli oslavljenega Jezusa. Toda videli bodo očitne dokaze tega, kako močan je kot nebeški bojevnik za Jehova. (Matevž 24:30) Prisiljeni bodo obrniti pozornost na nekaj, o čemer jim verski voditelji niso nikoli govorili, namreč da je Jezus izvrševalec Božjih obsodb! Ta povišani Služabnik, proti kateremu se bodo bojevali, bo ukrepal na zanje povsem nepričakovan način.
10., 11. V katerem pogledu bi se lahko za Jezusa v prvem stoletju reklo, da je bil spačen, in kako je spačen danes?
10 V 14. vrstici, v oklepajih, beremo naslednje Izaijeve besede: »Tako je bil obraz njegov spačen, bolj nego katerega moža, in podoba njegova bolj nego otrok človeških.« (Izaija 52:14b) Ali je bil Jezus kako telesno spačen? Ne. Biblija nam sicer ne govori podrobnosti o tem, kakšen je bil Jezus videti, toda gotovo je bil popolni Božji sin prijetnega videza. Izaijeve besede se očitno nanašajo na ponižanje, ki ga je Jezus doživel. Ker je verske voditelje svojih dni pogumno razgalil za hinavce, lažnivce in ubijalce, so mu ti odgovorili s sramotenjem. (1. Petrov 2:22, 23) Obtožili so ga, da prestopa zakon, da je bogokletnik in goljuf ter da ščuva k uporu proti Rimu. Tako so ti krivi obtoževalci o Jezusu predstavili popolnoma spačeno sliko.
11 Tudi danes si Jezusa ljudje narobe predstavljajo. Večina si Jezusa predstavlja kot dojenčka v jaslicah ali pa kot tragični lik moškega, pribitega na križ z mučeniško popačenim obrazom ter trnjevo krono na glavi. Duhovništvo tako imenovanega krščanstva podpira takšne poglede. Jezusa ni predstavilo kot mogočnega nebeškega kralja, kateremu bodo narodi morali dajati odgovor. Ko se bodo človeški voditelji v bližnji prihodnosti soočili s povišanim Jezusom, bodo imeli opraviti z Mesijem, ki ima ‚vso oblast v nebesih in na zemlji‘! (Matevž 28:18)
Kdo bo veroval tej dobri novici?
12. Kateri zanimivi vprašanji se zastavljata ob besedah iz Izaija 53:1?
12 Izaija potem, ko opiše osupljivo preobrazbo Mesija iz ‚spačenega‘ na ‚zelo povišanega‘, vpraša: »Kdo je veroval oznanilu našemu in komu se je razodela rama [roka, NW] GOSPODOVA?« (Izaija 53:1) Ob teh Izaijevih besedah se zastavita zanimivi vprašanji: Ali se bo ta prerokba izpolnila? Ali se bo ‚roka GOSPODOVA‘, ki predstavlja Božjo zmožnost uveljavljanja moči, razodela in se bodo tako te besede uresničile?
13. Kako je Pavel pokazal, da se je Izaijeva prerokba izpolnila na Jezusu, in kakšen je bil odziv?
13 Odgovor na ti vprašanji je nedvomno pritrdilen! Pavel je v svojem pismu Rimljanom citiral Izaijeve besede, da bi pokazal, da se je prerokba, ki jo je slišal in zapisal Izaija, uresničila na Jezusu. Oslavitev Jezusa, po tem ko je toliko pretrpel na zemlji, je bila dobra novica. »Ali,« pravi Pavel o nevernih Judih, »vsi niso bili poslušni evangeliju [dobri novici, NW]. Kajti Izaija pravi: ‚Gospod, kdo je veroval oznanilu, ki ga je slišal od nas?‘ Vera je torej iz slišanega oznanila, oznanilo pa pride po besedi Kristusovi.« (Rimljanom 10:16, 17) Žalostno pa je, da jih je le malo v Pavlovih dneh verovalo dobri novici o Božjem Služabniku. Zakaj?
14., 15. V kakšnih okoliščinah naj bi se Mesija pojavil na zemeljskem prizorišču?
14 Prerokba nato Izraelcem pove razloge za vprašanja iz prve vrstice in tako pojasni, zakaj mnogi ne bodo sprejeli Mesija: »On je vzrastel kakor mladika pred njim [opazovalcem] in kakor korenina iz suhe zemlje. Ni imel [veličastne, NW] podobe, ne lepote [sijaja, NW]; in ko smo ga videli, ni imel mične zunanjosti, da bi si ga bili želeli.« (Izaija 53:2) Iz odlomka lahko vidimo, v kakšnih okoliščinah naj bi se Mesija pojavil na zemeljskem prizorišču. Začel naj bi skromno in opazovalcem se bo zdelo neverjetno, da bi lahko kdaj kaj pomenil. Bil naj bi kakor navadna nežna mladika, ki zraste iz drevesnega debla ali veje. Prav tako naj bi bil podoben korenini, ki raste v suhi, nerodovitni zemlji in potrebuje vodo. Poleg tega naj ne bi prišel s kraljevskim pompom in sijajem, niti v kraljevskih oblačilih ali z bleščečimi se diademi. Nasprotno, njegov začetek naj bi bil skromen in preprost.
15 Kako dobro to opiše Jezusov skromni človeški začetek! Judovska devica Marija ga je povila v hlevu v mestecu Betlehem. * (Lukež 2:7; Janez 7:42) Marija in njen mož Jožef sta bila revna. Kakih 40 dni po Jezusovem rojstvu sta prinesla daritev za greh, ki so jo lahko prinesli revni, namreč »dve grlici ali dva golobiča«. (Lukež 2:24; 3. Mojzesova 12:6–8) Čez čas sta se Marija in Jožef naselila v Nazaretu, in tam je Jezus odraščal v veliki družini, verjetno v skromnih razmerah. (Matevž 13:55, 56)
16. Kako se uresniči to, da Jezus ni imel ‚veličastne podobe‘ ali »sijaja«?
16 Za Jezusa se je zdelo, da kot človek nima svojih korenin v pravi zemlji. (Janez 1:46; 7:41, 52) Bil je sicer popoln moški in potomec kralja Davida, toda zaradi skromnega okolja, iz katerega je prihajal, ni imel nikakršne ‚veličastne podobe‘ ali »sijaja« – vsaj v očeh tistih ne, ki so pričakovali, da bo Mesija prišel iz kakšne uglednejše družine. Mnogi se pod vplivom judovskih verskih voditeljev zanj sploh niso zmenili in so ga celo zaničevali. Nazadnje množice na popolnem Božjem sinu niso našle prav nič zaželenega. (Matevž 27:11–26)
»Zaničevan in zapuščen od ljudi«
17. a) Kaj začne Izaija opisovati in zakaj piše v pretekliku? b) Kdo so bili ti, ki so Jezusa ‚zaničevali‘ in ‚zapustili‘, in kako so to storili?
17 Izaija začne zdaj podrobno opisovati, kako bodo na Mesija gledali in z njim ravnali: »Bil je zaničevan in zapuščen od ljudi, mož bolečin in znanec bolezni, kakor tisti, pred katerim si zakrivajo obraz, je bil zaničevan in nismo ga cenili.« (Izaija 53:3, SSP) Izaija je bil tako prepričan o uresničitvi svojih besed, da jih je zapisal v preteklem času, kakor da bi se že izpolnile. Ali je bil Jezus Kristus res zaničevan in zapuščen od ljudi? Seveda je bil! Samopravični verski voditelji in njihovi sledilci so nanj gledali kot na najslabšega človeka. Zanj so rekli, da je prijatelj davkarjev in vlačug. (Lukež 7:34, 37–39) Pljuvali so mu v obraz, ga udarjali s pestmi, zmerjali ter se mu posmehovali. (Matevž 26:67) Pod vplivom teh sovražnikov resnice Jezusa celo njegovo ‚lastno ljudstvo ni sprejelo‘. (Janez 1:10, 11, NW)
18. Kako je bil Jezus »mož bolečin in znanec bolezni«, če pa ni bil nikoli bolan?
18 Jezus je bil popoln moški, zato ni nikoli zbolel. Pa vendar je bil »mož bolečin in znanec bolezni«. Pri tem ni šlo za njegove lastne bolečine in bolezni. Jezus je prišel iz nebes v bolan svet. Živel je sredi trpljenja in bolečine, toda nikoli se ni ogibal telesno ali duhovno bolnih. Kakor skrben zdravnik je bil zelo dobro seznanjen, kakšno trpljenje pesti ljudi okoli njega. Poleg tega je lahko storil nekaj, česar noben navaden človeški zdravnik ne more. (Lukež 5:27–32)
19. Kako so Jezusovi sovražniki pokazali, da Jezusa ‚ne cenijo‘?
19 Kljub temu pa so Jezusovi sovražniki imeli za bolnega Jezusa samega in nanj niso hoteli gledati z naklonjenostjo. Pred njim so si ‚zakrivali‘ obraz. The New English Bible v prevedku Izaija 53:3 uporabi besedno zvezo »nekaj, od česar ljudje odvračajo svoje oči«. Jezus je bil nasprotnikom tako zoprn, da so se tako rekoč obrnili stran od njega, kakor da bi bil preveč odvraten, da bi ga gledali. Zanje ni bil nič vrednejši od navadnega sužnja. (2. Mojzesova 21:32; Matevž 26:14–16) Več jim je pomenil celo morilec Baraba. (Lukež 23:18–25) Ali bi lahko s čim še bolje pokazali, kako zelo podcenjujejo Jezusa?
20. V kakšno tolažbo so Izaijeve besede današnjemu Jehovovemu ljudstvu?
20 Današnjim Jehovovim služabnikom so lahko Izaijeve besede v veliko tolažbo. Nasprotniki morda včasih zaničujejo zveste Jehovove častilce ali z njimi ravnajo kot z nepomembnimi ljudmi. Toda kakor pri Jezusu je tisto, kar resnično šteje, to, koliko pomenimo Bogu Jehovu. Čeprav ljudje Jezusa ‚niso cenili‘, pa zato gotovo ni izgubil svoje velike vrednosti, ki jo ima v Božjih očeh!
‚Preboden zaradi naših prestopkov‘
21., 22. a) Kaj si je Mesija naložil in nosil za druge? b) Kako so mnogi gledali na Mesija in kako je njegovo trpljenje doseglo vrhunec?
21 Zakaj pa je moral Mesija trpeti in umreti? Izaija pojasnjuje: »Zares, on je nosil bolezni naše in si je naložil bolečine naše; mi pa ga smo šteli za kaznjenega, ki ga je Bog udaril in ponižal. A on je bil ranjen [preboden, NW] zaradi naših prestopkov, je bil potrt zaradi naših krivic; kazen ga je zadela zaradi našega miru in rane njegove so bile nam v ozdravljenje. Mi vsi smo tavali kakor ovce, obrnili smo se vsak na svoj pot; in GOSPOD mu je naložil nas vseh krivice.« (Izaija 53:4–6)
22 Mesija je nosil bolezni in bolečine drugih. Tako rekoč je bremena z njihovih ramen preložil na svoja in jih nosil. In ker sta bolezen in bolečina posledici grešnega stanja človeštva, je Mesija nosil grehe drugih. Mnogi niso razumeli, zakaj mora trpeti, in so menili, da ga Bog kaznuje s kako odvratno boleznijo. * Mesijevo trpljenje je doseglo vrhunec, ko je bil preboden, potrt in ranjen – močne besede, ki označujejo nasilno in bolečo smrt. Toda njegova smrt ima spravno moč; na podlagi te smrti so lahko ozdravljeni vsi, ki tavajo v zmoti in grehu, pomaga jim spraviti se z Bogom.
23. Kako je Jezus nosil trpljenje drugih?
23 Kako je Jezus nosil trpljenje drugih? Matevž v svojem evangeliju citira Izaija 53:4, ko zapiše: »Prineso [mu] mnogo obsedencev; in izžene duhove z besedo in ozdravi vse bolnike; da se izpolni, kar je rečeno po proroku Izaiju, ki pravi: ‚On je nase vzel slabosti naše in nosil bolezni naše‘.« (Matevž 8:16, 17) Jezus je s tem, ko je ozdravljal ljudi, ki so prišli k njemu z različnimi boleznimi, tako rekoč vzel nase njihovo trpljenje. Za takšno ozdravljanje je porabljal svojo življenjsko silo. (Lukež 8:43–48) S svojo zmožnostjo ozdravljanja vsakovrstnih bolezni, telesnih in duševnih, je dokazal, da ima moč ljudi očistiti greha. (Matevž 9:2–8)
24. a) Zakaj se je mnogim zdelo, da je Jezusa ‚kaznoval‘ Bog? b) Zakaj je Jezus trpel in umrl?
24 Kljub temu se je mnogim zdelo, da je Jezusa ‚kaznoval‘ Bog. Pravzaprav je trpel na pobudo spoštovanih verskih voditeljev. Spomnite pa se, da ni trpel zaradi nobenih svojih grehov. »Kristus [je] trpel za vas,« pravi Peter, »in vam zapustil zgled, da hodite po sledovih njegovih: on ni storil greha, tudi zvijača se ni našla v ustih njegovih; on je grehe naše sam na telesu svojem nesel na les, da bi grehom odmrli in živeli pravičnosti; ž njegovimi ranami ste bili ozdravljeni.« (1. Petrov 2:21, 22, 24) Vsi smo bili nekoč izgubljeni v grehu, »kakor ovce tavajoče«. (1. Petrov 2:25) Jehova pa je po Jezusu poskrbel, da smo lahko odkupljeni iz našega grešnega stanja. Naše krivice je »naložil« nanj. Brezgrešni Jezus je prostovoljno trpel kazen za naše grehe. S tem ko je pretrpel sramotno smrt na kolu, ki si je ni zaslužil, nam je omogočil, da se spravimo z Bogom.
»Pustil se je prizadeti«
25. Kako vemo, da je Mesija trpel in umrl prostovoljno?
25 Ali je bil Mesija pripravljen trpeti in umreti? Izaija pravi: »Mučili so ga, a ponižal se je [pustil se je prizadeti, NW] in ni odprl ust svojih kakor jagnje, ki ga peljejo v zakol, in kakor ovca, ki molči pred strižci svojimi; in ni odprl svojih ust.« (Izaija 53:7) Jezus bi zadnjo noč svojega življenja lahko sklical »več nego dvanajst legijonov angelov«, da bi mu priskočili na pomoč. Toda rekel je: »Kako bi se pa izpolnila pisma, ki pričajo, da mora tako biti?« (Matevž 26:53, 54) »Jagnje Božje« se ni upiralo. (Janez 1:29) Ko so ga višji duhovniki in starešine pred Pilatom po krivem obtožili, ‚ni odgovoril ničesar‘. (Matevž 27:11–14) Reči ni hotel ničesar, kar bi lahko oviralo izpolnitev Božje volje v zvezi z njim. Jezus je bil pripravljen umreti kakor žrtveno jagnje, saj je dobro vedel, da bo s svojo smrtjo odkupil poslušno človeštvo greha, bolezni in smrti.
26. Kako so Jezusovi verski nasprotniki pokazali ‚zatiranje‘?
26 Izaija zdaj pove še več podrobnosti o Mesijevem trpljenju in ponižanju. Prerok piše: »Iz zatiranja in iz obsodbe [sojenja, NW] je bil vzet, kdo premišlja o njegovem rodu? Kajti bil je odrezan iz dežele živih, zadet zaradi prestopka mojega ljudstva.« (Izaija 53:8, SSP) Ko so Jezusa sovražniki, verski nasprotniki, nazadnje odvedli, so pri ravnanju z njim pokazali ‚zatiranje‘. Ni šlo za to, da bi zatirali svoje sovraštvo, temveč so zatirali oziroma zadrževali pravico. Grška Septuaginta v svojem prevodu Izaija 53:8 namesto besede ‚zatiranje‘ uporabi besedo ‚ponižanje‘. Sovražniki so Jezusa ponižali s tem, ker z njim niso pošteno ravnali, do česar je imel pravico celo navadni zločinec. Sojenje Jezusu je bilo norčevanje iz pravice. Zakaj?
27. Kdaj so judovski voditelji obravnavali Jezusov primer, katera pravila so zanemarili in s čim vse so prekršili Božjo postavo?
27 Judovski verski voditelji so se bili tako odločeni znebiti Jezusa, da so kršili celo lastna pravila. Sinedrij je smel po tradiciji sodni primer, za katerega je bila predpisana smrtna kazen, obravnavati le v dvorani iz obdelanih kamnov znotraj tempeljskega zemljišča, ne pa v hiši velikega duhovnika. Takšen sodni proces je bilo treba obravnavati podnevi, in ne po sončnem zahodu. In kadar je šlo za smrtno kazen, je bilo treba sodbo o krivdi izreči naslednji dan po zaslišanju. Tako na sabatni večer ali na večer praznika ni smelo biti nikakršnih sodnih obravnav. Pri sojenju Jezusu so bila kršena vsa ta pravila. (Matevž 26:57–68) Še hujše pa je to, da so verski voditelji pri tem primeru očitno prekršili Božjo postavo. Za to, da bi ujeli Jezusa, so se denimo zatekli k podkupnini. (5. Mojzesova 16:19; Lukež 22:2–6) Poslušali so lažne priče. (2. Mojzesova 20:16; Marko 14:55, 56) Poleg tega so se zarotili, da mora biti izpuščen morilec, in s tem nase in na svojo deželo nakopali krvno krivdo. (4. Mojzesova 35:31–34; 5. Mojzesova 19:11–13; Lukež 23:16–25) Torej ni bilo nobenega »sojenja«, nobene poštene obravnave, ki bi se sklenila s pravilno nepristransko odločitvijo.
28. Česa Jezusovi sovražniki niso upoštevali?
28 Ali so Jezusovi sovražniki kaj raziskali, kdo v resnici je obravnavani moški pred njimi? Izaija zastavi podobno vprašanje: »Kdo premišlja o njegovem rodu?« Beseda ‚rod‘ se lahko nanaša na človekovo poreklo oziroma preteklost. Ko je bil Jezus na sojenju pred člani sinedrija, ti niso prav nič upoštevali njegove preteklosti – tega, da je izpolnil zahteve za obljubljenega Mesija. Namesto tega so ga obtožili bogokletstva, za kar pa ga je čakala smrtna kazen. (Marko 14:64) Rimski guverner Poncij Pilat je pozneje popustil pritisku in Jezusa obsodil na pribitje na kol. (Lukež 23:13–25) Tako je bil Jezus sredi življenja, ko mu je bilo komaj 33 let in pol, »odrezan«, odstranjen.
29. Kako je bil Jezus pokopan »pri krivičnih« in »pri bogatem«?
29 O Mesijevi smrti in pokopu Izaija še pravi: »Dali so mu grob pri krivičnih, gomilo pri bogatem, čeprav ni storil nobenega nasilja in ni bilo zvijače v njegovih ustih.« (Izaija 53:9, SSP) Kako je bil Jezus ob svoji smrti in pokopu pri krivičnih ter pri bogatem? Umrl je 14. nisana leta 33 n. š. na mučilnem kolu zunaj jeruzalemskega obzidja. Ker je bil pribit na kol med dvema zločincema, je bil v nekem pomenu pokopan pri krivičnih. (Lukež 23:33, NW) Po Jezusovi smrti pa je Jožef, bogat človek iz Arimateje, zbral pogum in prosil Pilata za dovoljenje, da bi snel Jezusovo truplo in ga pokopal. Skupaj z Nikodemom je pripravil truplo za pokop in ga nato položil v na novo izklesan grob, ki je bil v njegovi lasti. (Matevž 27:57–60; Janez 19:38–42) Tako je bil Jezus pokopan tudi pri bogatem.
‚GOSPODU je bilo v veselje, da ga stre‘
30. V katerem pogledu se je Jehova veselil tega, da stre Jezusa?
30 Izaija v nadaljevanju izreče nekaj osupljivega: »GOSPODU je bilo po volji [v veselje, NW], da ga stre z bridkostjo: če dá svoje življenje [dušo, AC] v daritev za greh, bo videl potomce in bo podaljšal svoje dni, GOSPODOVA volja bo uspevala po njegovi roki. Za muko svoje duše bo videl luč, se sitil, s svojim spoznanjem bo moj pravični služabnik opravičil številne [prinesel pravičen položaj mnogim, NW], njihove krivde bo naložil nase.« (Izaija 53:10, 11, SSP) Le kako bi se lahko Jehova veselil ob pogledu na to, kako je njegov zvesti služabnik strt? Jasno je, da Jehova ni povzročil trpljenja svojemu dragemu Sinu. Jezusovi sovražniki so bili popolnoma odgovorni za to, kar so mu storili. Toda Jehova jim je neusmiljeno ravnanje dovolil. (Janez 19:11) Zakaj pa? Sočutnega in nežnočutnega Boga je gotovo bolelo, ko je gledal svojega nedolžnega Sina, kako trpi. (Izaija 63:9; Lukež 1:77, 78) Prav gotovo ni bilo stvari, v kateri Jehova ne bi bil zadovoljen z Jezusom. Kljub temu pa se je Jehova veselil, ko je videl Sinovo pripravljenost trpeti zavoljo vseh blagoslovov, ki naj bi jih to prineslo.
31. a) Kako je Jehova dal Jezusovo dušo v ‚daritev za krivdo‘? b) Kaj je Jezusu gotovo bilo v posebno zadovoljstvo po vseh težavah, ki jih je imel kot človek?
31 Eden od blagoslovov je v tem, da je Jehova dal Jezusovo dušo v »daritev za greh [krivdo, NW]«. Jezus je torej ob vrnitvi v nebesa stopil pred Jehova z vrednostjo svojega žrtvovanega človeškega življenja kot daritvijo za krivdo in Jehova je to daritev z veseljem sprejel v korist vsega človeštva. (Hebrejcem 9:24; 10:5–14) Jezus si je s svojo daritvijo za krivdo pridobil »potomce«. Kot »Oče večnosti« je zmožen dati življenje – večno življenje – vsem, ki verujejo v njegovo prelito kri. (Izaija 9:6) Kako zadovoljen je moral biti Jezus, ko je po vsem trpljenju, ki ga je prestal kot duša, kot človek, videl, da bo lahko človeštvo rešil greha in smrti! Še bolj zadovoljen pa je gotovo bil ob zavesti, da je s svojo značajnostjo nebeškemu Očetu omogočil, da je lahko odgovoril na sramotenje svojega Nasprotnika, Satana Hudiča. (Pregovori 27:11)
32. Po katerem ‚spoznanju‘ Jezus prinaša »pravičen položaj mnogim« in kdo si takšen položaj lahko pridobi?
32 Nadaljnji blagoslov, ki ga prinaša Jezusova smrt, pa je v tem, da Jezus že zdaj prinaša »pravičen položaj mnogim«. Izaija pravi, da to omogoča »s svojim spoznanjem«. Očitno gre tu za spoznanje, ki si ga je Jezus pridobil s tem, ko je postal človek in po krivici trpel zaradi svoje poslušnosti Bogu. (Hebrejcem 4:15) Jezus je v trpljenju na koncu tudi umrl, s čimer je priskrbel žrtev, s katero si drugi lahko pridobijo pravičen položaj. Kdo vse pa si ta pravični položaj lahko pridobi? Najprej njegovi maziljeni sledilci. Ker verujejo v Jezusovo žrtev, jih Jehova razglasi za pravične, z namenom, da jih posinovi in jih naredi za Jezusove sodediče. (Rimljanom 5:19; 8:16, 17) Poleg njih tudi »velika množica« ‚drugih ovc‘ veruje v Jezusovo prelito kri in je v pravičnem položaju, v upanju, da si bo pridobila Božje prijateljstvo in bo preživela harmagedon. (Razodetje 7:9; 16:14, 16; Janez 10:16; Jakob 2:23, 25)
33., 34. a) Kaj se naučimo o Jehovu, kar nam ogreje srce? b) Kdo so ‚mnogi‘, med katerimi Služabnik, Mesija, dobi »delež«?
33 Izaija na koncu opiše še Mesijeve zmage: »Zato mu dam velike v delež [delež med mnogimi, NW] in delil bo plen z mogočnimi; zato ker je žrtvoval dušo svojo v smrt in je bil grešnikom prištet; on je nesel greh mnogih in prosil za grešnike.« (Izaija 53:12)
34 Iz sklepnih besed tega dela Izaijevega prerokovanja se naučimo nekaj, kar nam res ogreje srce, namreč da Jehova ceni tiste, ki mu ostanejo zvestovdani. To je razvidno iz obljube, da bo Služabniku, Mesiju, ‚dal delež med mnogimi‘. Te besede očitno izvirajo iz običaja razdeljevanja vojnega plena. Jehova ceni zvestovdanost ‚mnogih‘ zvestih ljudi iz starega časa, kot so bili Noe, Abraham in Job, zato jim je prihranil »delež« v svojem prihajajočem novem svetu. (Hebrejcem 11:13–16) Podobno bo dal delež tudi svojemu Služabniku, Mesiju. Jehova vsekakor ne bo dopustil, da ta za svojo značajnost ne bi bil nagrajen. Tudi mi smo lahko prepričani, da Jehova ne bo ‚pozabil našega dela in ljubezni, ki smo jo pokazali do njegovega imena‘. (Hebrejcem 6:10)
35. Kdo so ‚mogočni‘, s katerimi Jezus deli plen, in kaj je plen?
35 Božji Služabnik bo vojni plen dobil tudi z zmago nad svojimi sovražniki. Ta plen bo delil z »mogočnimi«. Kdo pa so v izpolnitvi ti ‚mogočni‘? To so prvi Jezusovi učenci, ki so podobno kot Jezus premagali svet – 144.000 državljanov ‚Božjega Izraela‘. (Galatom 6:16; Janez 16:33; Razodetje 3:21; 14:1) Kaj pa je plen? Očitno so del plena tudi ‚ljudje darovi‘ (NW), ki jih Jezus tako rekoč iztrga izpod Satanovega nadzora in jih da krščanski občini. (Efežanom 4:8–12) Teh 144.000 ‚mogočnih‘ pa dobi delež še pri nekem drugem plenu. S tem ko premagajo svet, Satanu povsem onemogočijo, da bi zasmehoval Boga. Jehova je zaradi njihove nezlomljive vdanosti povišan in njegovo srce se zares veseli.
36. Ali se je Jezus zavedal, da izpolnjuje prerokbo o Božjem Služabniku? Pojasnite.
36 Jezus se je zavedal, da izpolnjuje prerokbo o Božjem Služabniku. Tisto noč, ko so ga prijeli, je citiral besede iz Izaija 53:12 in jih naobrnil nase: »Pravim vam, da se mora izpolniti na meni še to, kar je pisano: ‚In hudodelnikom je bil prištet‘. Zakaj to, kar je pisano zame, se bliža dopolnitvi.« (Lukež 22:36, 37) Na žalost so z Jezusom res ravnali kakor s hudodelnikom. Usmrčen je bil kakor prestopnik, pribit na kol med dva razbojnika. (Marko 15:27) Vendar je on prostovoljno prenašal vse to zasmehovanje, saj se je dobro zavedal, da s tem posreduje v našo korist. On je tako rekoč stal med grešniki in smrtno kaznijo in slednja je tako zadela njega.
37. a) Kaj nam pomaga razpoznati zgodovinski zapis o Jezusovem življenju in smrti? b) Zakaj naj bi bili hvaležni Bogu Jehovu in njegovemu povišanemu Služabniku, Jezusu Kristusu?
37 Zgodovinski zapis o Jezusovem življenju in smrti nam pomaga z nezmotljivo točnostjo ugotoviti, da je Jezus Kristus zares Služabnik, Mesija, iz Izaijevega prerokovanja. Kako hvaležni bi morali biti Jehovu, da je dovolil svojemu dragemu Sinu izpolniti preroško vlogo Služabnika, torej trpeti in umreti, da bi bili mi lahko odkupljeni greha in smrti! Jehova je s tem pokazal, da nas ima zelo rad. V Listu Rimljanom 5:8 piše: »Dokazuje pa Bog svojo ljubezen do nas s tem, da je Kristus umrl za nas, ko smo bili še grešniki.« In kako hvaležni bi morali biti tudi Jezusu Kristusu, povišanemu Služabniku, ki je voljno žrtvoval svojo dušo celo v smrt!
[Podčrtne opombe]
^ odst. 5 V targumu Jonatana ben Uzziela (iz prvega stoletja n. š.) se po prevodu J. F. Stenninga Izaija 52:13 glasi takole: »Glej, moj služabnik, Maziljenec (ali Mesija), bo uspeval.« Podobno v babilonskem Talmudu (iz približno tretjega stoletja n. š.) piše: »Mesija – kako mu je ime? . . . [; ti] iz rabinove hiše [pravijo, Bolni], kakor je pisano: ‚Zagotovo je nosil naše bolezni.‘ « (Sinedrij 98b; Izaija 53:4)
^ odst. 15 Prerok Miha je Betlehem opisal s »premajhen, da bi bil med tisoči Judovimi«. (Miha 5:1) Kljub temu pa je ta mali Betlehem imel edinstveno čast, da se je v njem rodil Mesija.
^ odst. 22 Hebrejska beseda, prevedena s »kaznjen«, se prav tako uporablja v zvezi z gobavostjo. (2. kraljev 15:5) Po besedah nekaterih učenjakov so nekateri Judje iz Izaija 53:4 povzeli zamisel, da bo Mesija gobav. Babilonski Talmud naobrača to vrstico na Mesija in ga poimenuje »gobavi učenjak«. Katoliški Douay Version posnema latinsko Vulgato in to vrstico prevaja takole: »O njem smo razmišljali kakor o gobavcu.«
[Preučevalna vprašanja]
[Tabela na strani 212]
JEHOVOVEGA SLUŽABNIKA
Kako je Jezus izpolnil vlogo
PREROKBA
DOGODEK
IZPOLNITEV
Iza. 52:13, NW
Povzdignjen in povišan
Dej. 2:34–36; Fil. 2:8–11; 1. Pet. 3:22
Napačno predstavljen in osramočen
Mat. 11:19; 27:39–44, 63, 64; Jan. 8:48; 10:20
Mnogi narodi ostrmijo
Mat. 24:30; 2. Tes. 1:6–10; Raz. 1:7
Niso verovali vanj
Jan. 12:37, 38; Rim. 10:11, 16, 17
Kot človek imel skromen in preprost začetek
Iza. 53:3, SSP
Zaničevan in zapuščen
Mat. 26:67; Luk. 23:18–25; Jan. 1:10, 11, NW
Nosil je naše bolezni
Iza. 53:5, NW
Preboden
Trpel za grehe drugih
Pred tožniki je miren in se ne pritožuje
Mat. 27:11–14; Mar. 14:60, 61; Dej. 8:32, 35
Nepravično sojen in obsojen
Mat. 26:57–68; 27:1, 2, 11–26; Jan. 18:12–14, 19–24, 28–40
Pokopan pri bogatem
Dal dušo v daritev za krivdo
Mnogim omogočil pridobitev pravičnega položaja
Rim. 5:18, 19; 1. Pet. 2:24; Raz. 7:14
Prištet h grešnikom
Mat. 26:55, 56; 27:38; Luk. 22:36, 37
[Slika na strani 203]
‚Bil je zaničevan od ljudi.‘
[Slika na strani 206]
»Ni odprl ust svojih.«
[Vir slike]
Detajl iz »Ecce Homo«, Antonio Ciseri
[Slika na strani 211]
‚Žrtvoval je dušo svojo v smrt.‘
