Osmo poglavje

Krivi veri je napovedan dramatičen konec

Izaija 47:1–15

1., 2. a) Zakaj se nekaterim zdi neverjetno, da bo na svetu kmalu prišlo do korenite spremembe verskega ozračja? b) Kako vemo, da se besede iz 47. poglavja Izaija nanašajo na prihodnost? c) Zakaj je označba »Babilon veliki« primerna za vso krivo vero?

»VERA se vrača.« Tako se je glasilo sporočilo, objavljeno v članku v The New York Times Magazine. V članku je pisalo, da ima vera očitno še vedno nepopustljivo v oblasti srce in um milijonov ljudi. Zato je morda težko verjeti, da bo na svetu kmalu prišlo do korenite spremembe verskega ozračja. Toda prav o tej spremembi govori 47. poglavje Izaijeve knjige.

² Izaijeve besede so se izpolnile pred 2500 leti. Vendar pa so besede iz Izaija 47:8 citirane v knjigi Razodetje in se nanašajo na prihodnost. Biblija na tem mestu napoveduje konec nečistnici podobne organizacije z imenom »Babilon veliki«, ki je svetovni imperij krive vere. (Razodetje 16:19) Označba »Babilon« je za krive vere sveta povsem primerna, saj se je kriva vera začela prav v starem Babilonu. In od tam se je razširila na vse štiri konce sveta. (1. Mojzesova 11:1–9) Verski nauki, ki izvirajo iz Babilona, na primer nesmrtnost duše, pekel in čaščenje troedinih bogov, so skupni domala vsem veram, tudi tako imenovanemu  krščanstvu. * Ali Izaijevo prerokovanje kaj razsvetli prihodnost vere?

Babilon ponižan v prah

3. Opišite mogočnost babilonske svetovne sile.

³ Prisluhnite naslednji vznemirljivi Božji objavi: »Stopi dol in sedi v prah, devica, hči babilonska! Sedi na tla, brez prestola, hči kaldejska! Kajti ne bodo te več imenovali mehka in nežna.« (Izaija 47:1, SSP) Babilon je že leta na prestolu kot gospodujoča svetovna sila. Je »dika kraljestev« – cvetoče versko, trgovsko in vojaško središče. (Izaija 13:19) Babilonski imperij se, ko je na svojem višku, na jugu razteza vse tja do meje z Egiptom. In ko leta 607 pr. n. š. premaga še Jeruzalem, se zdi, kakor da niti Bog ne more ustaviti njegovih osvajanj! Samega sebe vidi kot ‚hčer devico‘, kot nekoga, ki nikoli ne bo doživel vdora tuje sile. *

4. Kaj bo doživel Babilon?

⁴ Vendar pa naj bi bila ta ošabna »devica« pahnjena s svojega prestola, na katerem sedi kot nesporna svetovna sila, in bila primorana ponižana ‚sesti v prah‘. (Izaija 26:5) Nikoli več je ne bodo imeli za ‚mehko in nežno‘, kakor nekakšno razvajeno kraljico. Jehova tako zapoveduje: »Vzemi mlin in melji moko, odgrni si tančico, vzdigni krilo, razgali stegno, bredi čez reke!« (Izaija 47:2, SSP) Z Babilonom, ki je nekdaj zasužnjil ves Judov narod, bodo zdaj ravnali kakor s sužnjem! Medijci in Perzijci ga  bodo odstranili z njegovega vplivnega položaja ter prisilili, da bo zanje opravljal poniževalno delo.

5. a) Kako bodo Babilonu slekli ‚tančico in krilo‘? b) Kaj morda nakazuje zapoved, naj ‚brede čez reke‘?

⁵ Babilonu bodo slekli ‚tančico in krilo‘. O njegovi nekdanji veličini in dostojanstvu ne bo več niti sledu. »Bredi čez reke!« mu bodo zapovedovali njegovi delovni nadzorniki. Nekateri Babilonci bodo morda dejansko morali opravljati težka suženjska dela pod milim nebom. Lahko pa bi prerokba tudi pomenila, da bodo nekatere dobesedno vlekli čez reke, ko jih bodo vodili v pregnanstvo. Kakor koli že, Babilon ne bo več potoval veličastno, kakor kraljica, ki jo čez reko nesejo oziroma prepeljejo na stolu ali v kočiji. Podoben bo sužnji, ki mora, da bi prebredla reko, pozabiti na spodobnost, dvigniti krilo ter razgaliti svoje noge. Kako poniževalno!

6. a) V katerem pomenu bo razkrita Babilonova nagota? b) V kakšnem smislu Bog ne bo ‚do nikogar, ki ga bo srečal, prijazen‘? (Glej podčrtno opombo.)

⁶ Jehova ga še naprej zasmehuje: »Odkrije se nagota tvoja, videla se bo tudi sramota tvoja. Maščeval se bom in ne prizanesem nobenemu človeku.« (Izaija 47:3) * Tako je: Babilon bosta doleteli sramota in nečast. Javno bosta razgaljeni njegova hudobnost in krutost do Božjega ljudstva. Noben človek ne bo mogel Boga odvrniti od maščevanja!

7. a) Kako se bodo judovski pregnanci odzvali na novico o padcu Babilona? b) Kako bo Jehova odkupil svoje ljudstvo?

 ⁷ Božje ljudstvo se bo po 70 letih ujetništva v mogočnem Babilonu zelo veselilo njegovega padca. Vzklikali bodo: »Naš odkupitelj, njegovo ime je GOSPOD [Jehova, NW] nad vojskami, je Sveti Izraelov.« (Izaija 47:4, SSP) Po mojzesovski postavi je lahko Izraelca, ki se je prodal v sužnost, da bi odplačal svoje dolgove, odkupitelj (kak krvni sorodnik) kupil oziroma odkupil iz sužnosti. (3. Mojzesova 25:47–54) Ker bodo Judje prodani v sužnost v Babilon, jih bo treba odkupiti oziroma osvoboditi. Zasedba ozemlja za sužnje običajno ne pomeni nič drugega kot zamenjavo gospodarjev. Toda Jehova bo osvajalca, kralja Cira, navedel, da bo Jude izpustil iz suženjstva. V »odkupnino« (SSP) za Jude bo Cir dobil Egipt, Etiopijo in Sebo. (Izaija 43:3) Zato je Izraelov odkupitelj po pravici imenovan »Jehova nad vojskami«. Babilonska navidez močna vojaška sila je v primerjavi z Jehovovimi nevidnimi angelskimi vojskami slabotna.

Cena za krutost

8. V katerem pomenu bo Babilon ‚šel v temo‘?

⁸ Jehova nadaljuje s preroškim obtoževanjem Babilona: »Sédi molčé in pojdi v temo, hči Kaldejcev! zakaj ne boš se več imenovala Gospa kraljestev.« (Izaija 47:5) Babilona ne čaka nič drugega kakor tema in mrak. Nič več ne bo kakor surova gospa gospodoval drugim kraljestvom. (Izaija 14:⁠4)

9. Zakaj se Jehova razsrdi na Jude?

⁹ Vendar zakaj je Babilonu sploh dovoljeno škodovati Božjemu ljudstvu? Jehova pojasnjuje: »Razsrdil sem se bil zoper ljudstvo svoje, oskrunil sem dediščino svojo in  dal sem jih tebi v pest.« (Izaija 47:6a) Jehova se upravičeno srdi na Jude. Pred tem jih je posvaril, da bodo izgnani iz dežele, če ne bodo ubogali njegove postave. (5. Mojzesova 28:64) Ko so se vdali malikovalstvu in spolni nemorali, jim je ljubeče poslal preroke, da so jim pomagali obnoviti čisto čaščenje. Toda »oni so zasmehovali poslance Božje in zaničevali besede njegove in za norce imeli njegove proroke, dokler ni zrasla jeza GOSPODOVA nad ljudstvom njegovim, da ni bilo več lečitve«. (2. letopisov 36:16) Zato Bog dovoli, da je njegova dediščina, Juda, oskrunjena, ko v deželo vdrejo Babilonci in oskrunijo Njegov sveti tempelj. (Psalm 79:1, SSP; Ezekiel 24:⁠21)

10., 11. Zakaj je Jehova jezen na Babilon, pa čeprav je bila to, da si Babilon podredi Božje ljudstvo, Njegova volja?

¹⁰ Ali potemtakem Babilon s tem, ko zasužnji Jude, ne izpolnjuje zgolj Božje volje? Ne, saj Bog pravi: »Nisi jim izkazala nobene milosti, celó starcu si nakladala težki jarem svoj silno. In rekla si: Večno bodem gospa! in tako nisi tega premislila v srcu, pomislila nisi konca temu.« (Izaija 47:6b, 7) Bog Babilonu ni zapovedal, naj z ljudmi ravna tako zelo kruto, da celo »starčkom« ne bi prizanašal. (Žalostinke 4:16; 5:12) Prav tako jih ni spodbujal, naj se sadistično naslajajo ob zasmehovanju svojih judovskih ujetnikov. (Psalm 137:⁠3)

¹¹ Babilon ne dojame, da je njegova oblast nad Judi le začasna. Prezrl je Izaijeva svarila, da bo Jehova sčasoma svoje ljudstvo osvobodil. Vede se tako, kakor da bi mu bilo zaupano stalno gospostvo nad Judi in kakor da bo za večno ostal kot gospa nad svojimi podložnimi narodi. Preslišal je sporočilo, da bo nastopil ‚konec‘ njegovemu zatiralskemu vladanju!

 Padec Babilona napovedan

12. Zakaj je Babilon imenovan »užitkom vdana ženska«?

¹² Jehova objavlja: »Sedaj torej čuj to, razkošnica [užitkom vdana ženska, NW], ki brez skrbi sediš in praviš v srcu svojem: Jaz sem, in nobene več ni razen mene; ne bom sedela vdova in okusila ne bom brezotročnosti!« (Izaija 47:8) Babilon slovi po tem, da ima rad užitke. Herodot, zgodovinar iz petega stoletja pr. n. š., pripoveduje o »najsramotnejšem običaju« Babiloncev, po katerem se je od vseh žensk zahtevalo, da se vdajo prostituciji v znak vdanosti svoji boginji ljubezni. Podobno je dejal tudi zgodovinar starega veka Curtius: »Nič ne more biti bolj umazano od navad tega mesta; ni je načrtne pokvarjenosti, ki bi bolj spodbujala in zapeljevala k razvratu.«

13. Kako bo hlepenje za užitki pospešilo padec Babilona?

¹³ Padec Babilona bo pospešilo njegovo veliko hlepenje za užitki. Na večer uničenja mesta bodo kralj in njegovi mogočneži praznovali in se opijali do onemoglosti. Tako ne bodo pozorni na medo-perzijsko vojsko, ko bo vdrla v mesto. (Daniel 5:1–4) Babilon bo ‚brez skrbi sedel‘ in si domišljal, da ga bosta njegovo navidez nepremagljivo obzidje in jarek ščitila pred vdorom. Govori si, da ‚ni nobenega‘, ki bi lahko kdaj zavzel njegov suvereni položaj. Nič ne pomisli na to, da bi lahko postal kakor »vdova«, izgubil svojega imperatorja kakor tudi svoje ‚otroke‘ oziroma prebivalce. Vendar ne more nobeno obzidje zaščititi Babilona pred maščevalno roko Boga Jehova! Jehova nekoč pozneje reče: »Tudi ko bi se Babilon vzdignil do neba, tudi ko bi nedostopno storil  višino trdnjave svoje, od mene pridejo razdejalci zoper njega.« (Jeremija 51:⁠53)

14. Kako bo Babilon doletelo oboje, »izguba vseh otrok in vdovstvo«?

¹⁴ Kakšne bodo posledice za Babilon? Jehova nadaljuje: »Nadte pa bo prišlo oboje, nenadoma, v enem dnevu, izguba vseh otrok in vdovstvo bosta prišla nadte, kljub tvojim številnim čarovnijam, kljub zelo veliki moči tvojih zarotitev [zaradi tvojih številnih čarovnij, zaradi velike množine tvojih urokov, NW].« (Izaija 47:9, SSP) Babilon bo torej nenadoma izgubil svojo premoč kot svetovna sila. Nekdaj sta bila v vzhodnih deželah ovdovelost in izguba otrok največji nesreči, ki sta lahko doleteli žensko. Ne vemo, koliko »otrok« izgubi Babilon v noči svojega padca. * Toda ob za to določenem času bo mesto popolnoma zapuščeno. (Jeremija 51:29) Prav tako bo ovdovelo, saj bodo njegovi kralji pahnjeni s prestola.

15. S čim Babilon še jezi Jehova poleg tega, da ravna kruto z Judi?

¹⁵ Vendar pa to, da Babilon grdo ravna z Judi, ni edini razlog za Jehovov srd. Jezen je tudi zaradi njegovih »številnih čarovnij«. Postava, ki jo je Bog dal Izraelu, obsoja spiritizem, Babilon pa je željan okultnosti. (5. Mojzesova 18:10–12; Ezekiel 21:21) V knjigi Social Life Among the Assyrians and Babylonians piše, da je Babilonce »prežemal stalen strah pred množico demonov, ki naj bi jih po njihovem obkrožali«.

 Zanašanje na hudobnost

16., 17. a) Kako se Babilon ‚zanaša na svojo hudobnost‘? b) Zakaj se Babilonovega konca ne da preprečiti?

¹⁶ Ali bodo Babilon rešili njegovi vedeževalci? Jehova odgovarja: »Ti si se zanašala na hudobnost svojo, govorila si: Nihče me ne vidi. Modrost tvoja in vednost tvoja, ti sta te premotili; in govorila si v srcu svojem: Jaz sem, in nobene druge več razen mene!« (Izaija 47:10) Babilon meni, da bo zaradi svoje svetne in verske modrosti, vojaške moči in prekanjene neusmiljenosti lahko obdržal svoj položaj svetovne sile. Meni, da ga nihče ne more ‚videti‘ oziroma da ga nihče ne bo poklical na odgovor za njegova hudobna dejanja. Prav tako na obzorju ne vidi nobenega tekmeca. »Jaz sem, in nobene druge več razen mene!« si govori.

¹⁷ Vendar Jehova po drugem svojem preroku svari: »Ali se more kdo skriti v zakotju, da bi ga ne videl jaz?«​ (Jeremija 23:24; Hebrejcem 4:13) Jehova zato objavlja: »Zadene [te] nesreča, ki je ne boš znala s čaranjem odpraviti, zgrne se nadte poguba, ki je ne boš mogla odvrniti, in zadene te nagloma pokončanje, ki ga še ne slutiš.« (Izaija 47:11) Ne babilonski bogovi ne spiritistični praktiki s svojim magičnim »čaranjem« ne morejo odvrniti prihajajoče nesreče, ki ne bo podobna ničemur, kar je Babilon kdaj prej doživel!

Babilonski svetovalci razočarajo

18., 19. Kako se bo za Babilon to, da se zanaša na svoje svetovalce, izkazalo za pogubno?

¹⁸ Jehova z ostrim sarkazmom zapove: »Postavi se, pravim, s čaranjem svojim in z množino svojega vražarstva, v katerem si se trudila od mladih nog svojih, če boš  morda imela kaj uspeha, če morebiti koga prestrašiš!« (Izaija 47:12) Babilon je izzvan, naj ‚se postavi‘ oziroma naj se še naprej nepopravljivo zanaša na magijo. Navsezadnje si je kot narod že od »mladih nog« nadvse prizadeval razvijati okultne spretnosti.

¹⁹ Toda Jehova se Babilonu takole posmehne: »Opešala si vsled tolikega posvetovanja svojega. Postavijo naj se torej razkladalci [častilci, NW] nebes, ogledovalci zvezd, ki oznanjajo na mesece, kar te bo zadelo, in naj te rešijo!« (Izaija 47:13) * Babilon bo od svojih svetovalcev doživel  veliko razočaranje. Res je, da za razvoj babilonske astrologije porabijo stoletja astronomskih opazovanj. Toda tisto noč, ko bo Babilon padel in bodo njegovi astrologi bridko razočarali, se bo jasno videlo, da je vedeževanje nekoristno. (Daniel 5:7, 8)

20. Kakšna bo usoda babilonskih svetovalcev?

²⁰ Jehova ta del prerokbe sklene z besedami: »Glej, kakor strnišče so, ogenj jih požge, ne rešijo se sami plamena; ne ostane od njih žerjavice, da bi se človek grel, ne ognja, da bi mu sedel nasproti. Tako ti bodo oni, za katere si se trudila, s katerimi si kupčevala od mladosti svoje: vsak bo blodil na svojo stran, nihče te ne reši.« (Izaija 47:14, 15) Da, nad te krive svetovalce naj bi prišli res ognjeni časi. To ne bo ogenj, ob katerem bi se ljudje ogreli, temveč ogenj, ki uničuje in požira, ogenj, ki bo razgalil krive svetovalce za neuporabno strnišče. Zato ne preseneča, da se bodo babilonski svetovalci v paniki razbežali! Babilonove zadnje rešilne bilke ne bo več. Nikogar ne bo, ki bi ga rešil. Babilon bo doletela povsem enaka usoda, kakršno bo sam nakopal Jeruzalemu. (Jeremija 11:⁠12)

21. Kako in kdaj se Izaijeve preroške besede uresničijo?

²¹ Te navdihnjene besede se začnejo izpolnjevati leta 539 pr. n. š. Vojska Medijcev in Perzijcev pod poveljstvom Cira zavzame mesto in umori kralja Belsazarja, ki je bil takrat v mestu. (Daniel 5:1–4, 30) Babilon v eni noči pade s svojega položaja gospodarja sveta. Tako se končajo stoletja semitske nadvlade in svet se je zdaj znašel pod nadzorom Arijcev. Babilon pa vstopi v stoletja dolgo obdobje propadanja. Do četrtega stoletja n. š. od njega ne ostane nič drugega kakor ‚kupi kamenja‘. (Jeremija 51:37) Izaijeva prerokba se tako popolnoma izpolni.

 Današnji Babilon

22. Kaj se iz padca Babilona naučimo o ponosu?

²² Izaijevo prerokovanje ponuja veliko snovi za razmišljanje. V prvi vrsti poudarja, kako nevarna sta ponos in ošabnost. Padec ponosnega Babilona je nazorna ilustracija biblijskega pregovora: »Pred pogubo prevzetnost [ponos, NW] in pred padcem napuh.« (Pregovori 16:18) Včasih ponos premaga našo nepopolno naravo, toda če bi človeka ‚ponos napihnil‘ (NW), bi ga to lahko pripeljalo tako daleč, da bi padel »v očitanje in past hudičevo«. (1. Timoteju 3:6, 7) Zato ravnamo prav, če poslušamo Jakobov nasvet: »Ponižajte se pred Gospodom, in on vas poviša.« (Jakob 4:⁠10)

23. Kakšno zaupanje nam vliva Izaijeva prerokba?

²³ Prav tako nam te preroške besede vlivajo zaupanje v  Jehova, ki je daleč močnejši od vseh svojih sovražnikov. (Psalm 24:8; 34:7; 50:15; 91:14, 15) To pa je v teh težkih dneh nekaj zares tolažilnega. Če zaupamo v Jehova, smo še odločnejši, da ostanemo v njegovih očeh nedolžni, saj vemo, da se ‚[nedolžnemu] možu obeta [mirna, NW] prihodnost‘. (Psalm 37:37, 38, SSP) Kadar imamo opravka s Satanovimi ‚zvijačnimi naklepi‘, se je vedno modro zanašati na Jehova, in ne na svoje lastne moči. (Efežanom 6:10–13)

24., 25. a) Zakaj je astrologija nelogična in zakaj se k njej mnogi obračajo? b) Zakaj se kristjani varujejo vraževerja?

²⁴ Še posebej pa smo posvarjeni pred spiritističnimi dejavnostmi, zlasti astrologijo. (Galatom 5:20, 21, NW) Po padcu Babilona astrologija ni izgubila svoje oblasti nad ljudmi. Zanimivo je, kar piše v knjigi Great Cities of the Ancient World, namreč da so ozvezdja, ki so jih kartografirali Babilonci, »spremenila« svoj nekdanji položaj, »kar je naredilo celotno zamisel [astrologije] nesmiselno«. Kljub temu pa se astrologija še vedno uspešno širi in v številnih časopisih so rubrike s horoskopom, ki so zlahka dostopne njihovim bralcem.

²⁵ Kaj navaja ljudi, celo mnoge zelo izobražene, da se zatečejo k zvezdam ali pa se ukvarjajo z drugimi nelogičnimi, vraževernimi dejavnostmi? V The World Book Encyclopedii beremo: »Vraževerje bo verjetno del življenja, vse dokler se bodo ljudje bali drug drugega in bodo negotovi glede prihodnosti.« Strah in negotovost lahko ljudi navedeta na to, da postanejo vraževerni. Kristjani pa se vraževerja varujejo. Ne bojijo se človeka, saj jih podpira Jehova. (Psalm 6:4–10) Pa tudi glede prihodnosti niso negotovi. Poznajo namreč Jehovove razodete namene in nič ne dvomijo o tem, da bo ‚sklep GOSPODOV  ostal vekomaj‘. (Psalm 33:11) Če svoje življenje uskladimo z Jehovovimi nasveti, nam je zagotovljena srečna trajna prihodnost.

26. Kako so se »misli modrih« izkazale za »prazne«?

²⁶ Zadnja leta mnogi skušajo ugotoviti, kakšna bo prihodnost, na bolj »znanstvene« načine. Obstaja celo veda, ki se imenuje futurologija, in je definirana kot »znanost, ki preučuje možnosti prihodnjega razvoja, na temelju trenutnega razvoja stvari«. Tako je denimo leta 1972 skupina akademikov in poslovnežev, poznana pod imenom Rimski klub, napovedala, da bodo do leta 1992 izčrpane že vse svetovne zaloge zlata, živega srebra, cinka in nafte. Resda se je svet po letu 1972 soočal s strašanskimi problemi, toda ta napoved je bila zgrešena na celi črti. Zemlja ima še vedno v zalogi zlato, živo srebro, cink in nafto. Da, človek se je že popolnoma izčrpal od vseh prizadevanj, da bi napovedal prihodnost, toda njegova ugibanja so vedno nezanesljiva. Res je: ‚Misli modrih so prazne.‘ (1. Korinčanom 3:⁠20)

Bliža se konec Babilona Velikega

27. Kdaj in kako je Babilon Veliki doživel padec, kakršnega je doživel Babilon leta 539 pr. n. š.?

²⁷ Današnje vere so ohranile mnogo babilonskih doktrin. Zato se svetovni krivoverstveni imperij povsem prikladno imenuje Babilon Veliki. (Razodetje 17:5) Ta mednarodni verski konglomerat je že utrpel padec, ki ustreza padcu starega Babilona leta 539 pr. n. š. (Razodetje 14:8; 18:2) Leta 1919 je ostanek Kristusovih bratov prišel iz duhovnega ujetništva in se otresel verskega vpliva tako imenovanega krščanstva, ki je prevladujoči del Babilona Velikega. Tako imenovano krščanstvo odtlej  v mnogih deželah, v katerih je nekoč imelo močan vpliv, ni imelo več tolikšnega vpliva.

28. Kako se Babilon Veliki hvali in kaj ga čaka?

²⁸ Ta padec pa je bil le znanilec popolnega uničenja krive vere. Zanimivo je, da nas prerokba iz Razodetja, ki govori o uničenju Babilona Velikega, spominja na preroške besede, zapisane v Izaiju 47:8, 9. Kakor stari Babilon tudi današnji Babilon Veliki pravi: »Kraljica sedim in vdova nisem, in žalosti ne bom videla.« Toda »v enem dnevu [pridejo] šibe njene, smrt in žalost in lakota, in v ognju bo sežgana; kajti močan je Gospod, Bog, ki jo je sodil«. Preroške besede iz 47. poglavja Izaijeve knjige so zato v svarilo vsem, ki so še vedno člani krive vere. Če nočejo biti skupaj z njo uničeni, morajo prisluhniti navdihnjeni zapovedi »Izidite iz nje«! (Razodetje 18:4, 7, 8)

[Podčrtne opombe]

[Preučevalna vprašanja]

 [Sliki na strani 111]

Užitkov željan Babilon bo spremenjen v prah

[Slika na strani 114]

Astrologi ne bodo mogli Babilonu napovedati padca

[Slika na strani 116]

Babilonski astrološki koledar iz prvega tisočletja pr. n. š.

[Slike na strani 119]

Današnjega Babilona kmalu ne bo več