Triindvajseto poglavje

‚Novo ime‘

Izaija 62:1–12

1. Katero zagotovilo je zapisano v 62. poglavju Izaijeve knjige?

OBUPANI Judje v Babilonu zdaj najbolj potrebujejo to, da jim nekdo vlije zaupanje, jih potolaži in jim da upanje na vrnitev v domovino. Minilo je že več desetletij, odkar sta bila Jeruzalem in njegov tempelj uničena. Kakih 800 kilometrov stran od Babilona leži Juda opustošen in zdi se, kakor da je Jehova na Jude pozabil. Kaj bi jim lahko v teh okoliščinah pomagalo? Obljube, ki jih je dal Jehova, namreč da jih bo pripeljal nazaj domov in jim dovolil obnoviti čisto čaščenje. Opisni vzdevki, kot sta »Zapuščena« in »Osamljena«, bodo nadomeščeni z imeni, ki izražajo Božje priznanje. (Izaija 62:4; Zaharija 2:12) V 62. poglavju Izaijeve knjige je veliko teh obljub. Vendar podobno kakor druge obnovitvene prerokbe se tudi to poglavje dotakne dogodkov, ki so nastopili veliko po osvoboditvi Judov iz ujetništva v Babilonu. Tako nam 62. poglavje Izaijeve knjige zagotavlja, da bo v njegovi večji izpolnitvi Jehovov duhovni narod, ‚Božji Izrael‘, zagotovo osvobojen. (Galatom 6:⁠16)

Jehova ne molči

2. Kako Jehova še enkrat izrazi naklonjenost Sionu?

² Babilon leta 539 pr. n. š. pade. Perzijski kralj Cir zatem izda odlok, ki vsem bogaboječim Judom omogoča,  da se vrnejo v Jeruzalem in obnovijo čaščenje Jehova. (Ezra 1:2–4) Prvi Judje se v domovino vrnejo že leta 537 pr. n. š. Takrat Jehova spet izrazi svojo naklonjenost Jeruzalemu, kar je razvidno iz njegove prisrčne preroške objave: »Zavoljo Siona ne bom molčal in zaradi Jeruzalema ne bom miroval, dokler ne vzide kakor svit pravičnost njegova in zveličanje njegovo ne zagorí kakor plamenica.« (Izaija 62:⁠1)

3. a) Zakaj je Jehova nazadnje zavrgel zemeljski Sion in kdo ga je nadomestil? b) Do kakšnega odpada je prišlo in kdaj ter v katerem obdobju danes živimo mi?

³ Leta 537 pr. n. š. je Jehova izpolnil svojo obljubo, da bo Sion oziroma Jeruzalem obnovil. Prebivalce Jeruzalema je rešil in njihova pravičnost je močno zasijala. Vendar kasneje so se zopet oddaljili od čistega čaščenja. Nazadnje so zavrgli Jezusa kot Mesija, Jehova pa je dokončno zavrgel nje, da niso bili več njegovo izvoljeno ljudstvo. (Matevž 21:43; 23:38; Janez 1:9–13) Jehova je povzročil, da se je rodil nov narod, ‚Božji Izrael‘. Ta novi narod je postal njegovo posebno ljudstvo in v prvem stoletju so pripadniki tega naroda goreče oznanjevali dobro novico po vsem tedaj znanem svetu. (Galatom 6:16; Kološanom 1:23) Na žalost se je po smrti apostolov začel odpad od prave vere. Razvila se je odpadniška oblika krščanstva, namreč tako imenovano krščanstvo, ki obstaja še danes. (Matevž 13:24–30, 36–43; Dejanja 20:29, 30) Tako imenovanemu krščanstvu je bilo stoletja dopuščeno, da je hudo sramotilo Jehovovo ime. Končno pa se je leta 1914 začelo Jehovovo »leto naklonjenosti« in hkrati tudi večja izpolnitev tega dela Izaijevega prerokovanja. (Izaija 61:2, NW)

4., 5. a) Koga danes predstavljajo Sion in njegovi otroci? b) Kako je Jehova uporabil Sion, da je ‚zveličanje njegovo zagorelo kakor plamenica‘?

 ⁴ V našem času se je Jehovova obljuba o obnovi Siona izpolnila na Božji nebeški organizaciji, ‚gornjem Jeruzalemu‘, ki jo na zemlji predstavljajo njeni otroci, z duhom maziljeni kristjani. (Galatom 4:26) Jehovova nebeška organizacija je vdan pomočnik: buden, ljubeč in marljiv. Kako vznemirljivo je bilo leta 1914, ko je rodila Mesijansko kraljestvo! (Razodetje 12:1–5) Njeni zemeljski otroci so še zlasti po letu 1919 narodom oznanjali o njeni pravičnosti in rešitvi. Kot je napovedal Izaija, so ti otroci razsvetljevali temo kakor plamenica, njihova luč je svetila. (Matevž 5:15, 16; Filipljanom 2:⁠15)

⁵ Jehova se zelo zanima za svoje častilce in ne bo obmiroval ali utihnil, dokler ne bo izpolnil vseh obljub Sionu in njegovim otrokom. Tudi ostanek maziljencev in njihovi družabniki, ‚druge ovce‘, nočejo molčati. (Janez 10:16) Ko ljudi usmerjajo na edino pot rešitve, so prav zares glasni. (Rimljanom 10:⁠10)

‚Novo ime‘, ki ga dá Jehova

6. Kakšen namen ima Jehova s Sionom?

⁶ Kakšen namen ima Jehova s Sionom, svojo nebeško ‚ženo‘, ki jo predstavlja stari Jeruzalem? Takole pravi: »Narodi bodo videli pravičnost tvojo [o žena, NW] in vsi kralji slavo tvojo, in imenovali te bodo z novim imenom, katero izreko usta GOSPODOVA.« (Izaija 62:2) Ker Izraelci ravnajo pravično, so jih narodi prisiljeni pazljivo opazovati. Celo kralji so prisiljeni priznati, da Jehova uporablja Jeruzalem ter da je vsaka njihova vlada  nepomembna v primerjavi z Jehovovim kraljestvom. (Izaija 49:⁠23)

7. Kaj označuje Sionovo novo ime?

⁷ Jehova sedaj potrdi, da se je Sionu položaj spremenil, s tem ko mu da novo ime. Novo ime označuje blagoslovljeno stanje in časten položaj, ki ga imajo Sionovi zemeljski otroci po letu 537 pr. n. š. * Dokazuje, da Jehova Sion priznava za svojega. Danes pa se tega, da je Jehovu v takšno zadovoljstvo, veseli Božji Izrael, in z njim se veselijo tudi druge ovce.

8. Kako vse je Jehova počastil Sion?

⁸ Jehova zdaj, ko je dal Sionu novo ime, obljubi: »Prekrasen venec bodeš v roki GOSPODOVI in kraljevo naglavje v roki Boga svojega.« (Izaija 62:3) Jehova svojo simbolično ženo, nebeški Sion, drži visoko, da jo lahko drugi občudujejo. (Psalm 48:2; 50:2) Prekrasen venec in »kraljevo naglavje« označujeta, da je odeta s častjo in oblastjo. (Zaharija 9:16) Božji Izrael, ki predstavlja nebeški Sion ali »gornji Jeruzalem«, je izjemen dosežek Božje roke, moči, s katero Bog deluje. (Galatom 4:26) Ta duhovni narod se je z Jehovovo pomočjo odlično izkazal v značajnosti in vdanosti. Milijoni, tako maziljenci kot druge ovce, so spodbujeni k izjemni veri in ljubezni. Jehova bo med Kristusovo tisočletno vlado po maziljencih, ko bodo ti že dobili svojo veličastno nebeško nagrado, zdihujoče stvarstvo dvignil in mu dal večno življenje. (Rimljanom 8:21, 22; Razodetje 22:⁠2)

 ‚GOSPOD ima veselje nad teboj‘

9. Opišite preobrazbo Siona.

⁹ Novo poimenovanje spada k razveseljivi preobrazbi nebeškega Siona, ki ga predstavljajo njegovi zemeljski otroci. Beremo namreč: »Ne bodo ti več rekli Zapuščena, tvoji deželi ne bodo več rekli Osamljena, temveč te bodo imenovali Pri njej je moja radost, tvojo deželo Omožena. Kajti GOSPOD bo imel veselje nad teboj in tvoja dežela bo imela moža.« (Izaija 62:4, SSP) Zemeljski Sion je bil osamljen vse od uničenja leta 607 pr. n. š. Te Jehovove besede pa mu zagotavljajo, da bo njegova dežela obnovljena in ponovno naseljena. Nekoč opustošeni Sion ne bo več zapuščena ženska in njegova dežela nič več osamljena. Obnova Jeruzalema leta 537 pr. n. š. zanj pomeni nove okoliščine, popolnoma drugačne od tistih prej, ko je bil porušen. Jehova objavlja, da bodo Sion imenovali »Pri njej je moja radost«, njegovo deželo pa »Omožena«. (Izaija 54:1, 5, 6; 66:8; Jeremija 23:5–8; 30:17; Galatom 4:27–31)

10. a) Kako je bil Božji Izrael preobražen? b) Kaj je »dežela« Božjega Izraela?

¹⁰ Po letu 1919 je podobno spremembo doživel Božji Izrael. Med prvo svetovno vojno se je zdelo, da se je Bog maziljenih kristjanov odrekel. Toda leta 1919 so si spet pridobili prednostni položaj in njihovo čaščenje se je očistilo. To je vplivalo na njihove nauke, organiziranost in dejavnost. Božji Izrael je prišel v svojo ‚deželo‘, v svojo duhovno posest ali območje dejavnosti. (Izaija 66:7, 8, 20–22)

11. Kako se Judje poročijo s svojo materjo?

¹¹ Jehova ta novi prednostni položaj svojega ljudstva še naprej poudarja: »Kakor se poroči mladenič z devico,  se poroče s teboj sinovi tvoji, in kakor se ženin veseli neveste, se bo veselil tebe Bog tvoj.« (Izaija 62:5) Kako se lahko Judje, Sionovi »sinovi«, poročijo s svojo materjo? Tako, da Sionovi sinovi, ki so rešeni iz babilonskega pregnanstva, zopet dobijo v last svoje nekdanje glavno mesto in se v njem naselijo. Ko se to zgodi, Sion ni več osamljen, temveč je poln sinov. (Jeremija 3:⁠14)

12. a) Kako je Jehova jasno pokazal, da so maziljeni kristjani del organizacije, ki je z njim poročena? b) V čem je to, kako Jehova ravna s svojim ljudstvom, vzvišen zgled za današnje zakonske zveze? (Glej okvir na 342. strani.)

¹² Podobno temu so otroci nebeškega Siona po letu 1919 dobili v last svojo deželo, duhovno posest s preroškim imenom »Omožena«. S svojo krščansko dejavnostjo v tej deželi so ti maziljeni kristjani dokazali, da so res ‚ljudstvo imenu njegovemu [Jehovovemu]‘. (Dejanja 15:14) Ker so rojevali kraljestvene sadove in oznanjali Božje ime, je bilo očitno, da se jih Jehova veseli. Jehova je dal jasno vedeti, da so del organizacije, ki je z njim združena v nezlomljivi enotnosti. S tem ko jih je mazilil s svetim duhom, osvobodil iz duhovnega ujetništva in po njih vsemu človeštvu oznanjal kraljestveno upanje, je pokazal, da se jih veseli, kakor se ženin veseli svoje neveste. (Jeremija 32:⁠41)

»Ne molčite«

13., 14. a) Kako je Jeruzalem nekdaj postal mesto, ki je zagotavljalo varnost? b) Kako je v novodobnem času Sion postal za »hvalo na zemlji«?

¹³ Božje ljudstvo se zaradi figurativnega novega imena, ki mu ga je dal Jehova, počuti varno. Ve, da ga  Jehova priznava in da je njegovo. Zdaj pa se Jehova k svojemu ljudstvu obrne z drugo ponazoritvijo; primerja jih z obzidanim mestom: »Na tvoja obzidja, Jeruzalem, sem postavil stražarje, ves dan in vso noč, nikoli ne bodo umolknili. Vi, ki kličete v spomin GOSPODU,  ne mirujte. Ne dajte mu miru [Ne molčite pred njim, NW], dokler je ne vzpostavi, dokler hčere jeruzalemske ne napravi za hvalo na zemlji.« (Izaija 62:6, 7, SSP) Jeruzalem po vrnitvi zvestega ostanka iz Babilona, ko nastopi čas, ki ga je določil Jehova, res postane za »hvalo na zemlji« – obzidano mesto, ki zagotavlja varnost svojim prebivalcem. Stražarji na obzidju so noč in dan budni, da bi mestu zagotovili varnost ter opozarjali mestne prebivalce. (Nehemija 6:15; 7:3; Izaija 52:⁠8)

¹⁴ V novodobnem času Jehova po svojih maziljenih stražarjih krotkim kaže pot k rešitvi iz suženjstva krivi veri. Vabi jih, naj pridejo v njegovo organizacijo, kjer bodo zaščiteni pred duhovno onesnaženostjo, brezbožnimi vplivi in Jehovovo nemilostjo. (Jeremija 33:9; Zefanija 3:19) Pri tej zaščiti ima pomembno vlogo razred stražarja, »zvesti in preudarni suženj« (NW ), ki daje duhovno »hrano o pravem času«. (Matevž 24:45–47) Pomembno vlogo pri spreminjanju Siona v »hvalo na zemlji« pa ima tudi »velika množica«, ki sodeluje z razredom stražarja. (Razodetje 7:⁠9)

15. Kako razred stražarja in njegovi družabniki služijo Jehovu neprestano?

¹⁵ Razred stražarja in njegovi družabniki še vedno služijo! To, da želijo služiti iz vse duše, se vidi po goreči dejavnosti milijonov zvestih posameznikov, ki jih podpirajo potujoči nadzorniki s svojimi ženami, prostovoljci v betelskih domovih in tiskarnah Jehovovih prič, misijonarji ter posebni, redni in pomožni pionirji. Poleg tega se zelo trudijo, ko pomagajo graditi nove kraljestvene dvorane, obiskujejo bolne,  pomagajo tistim, ki se spoprijemajo z zdravstvenimi izzivi, ter skrbijo za pravočasno pomoč žrtvam raznih nesreč. Mnogi od teh požrtvovalnih posameznikov pogosto služijo dobesedno »noč in dan«. (Razodetje 7:14, 15)

16. V katerem pomenu Jehovovi služabniki ‚pred [Jehovom] ne molčijo‘?

¹⁶ Jehovovi služabniki so spodbujeni, naj stalno molijo, naj prosijo Boga, da bi se njegova ‚volja zgodila kakor v nebesih tako na zemlji‘. (Matevž 6:9, 10; 1. Tesaloničanom 5:17) Opomnjeni so, naj ‚ne molčijo pred [Jehovom]‘, dokler se ne uresničijo želje in upi glede obnove pravega čaščenja. Jezus je poudaril, da je treba stalno moliti; svoje sledilce je spodbudil, naj »vpijejo k njemu [k Bogu] dan in noč«. (Lukež 18:1–8)

Služba Bogu bo nagrajena

17., 18. a) Kako lahko prebivalci Siona pričakujejo, da bodo uživali sadove svojega dela? b) Kako današnje Jehovovo ljudstvo uživa sadove svojega dela?

¹⁷ Jehova svojemu ljudstvu s tem, ko mu dá novo ime, zagotovi, da se ne trudi zaman. »Prisegel je GOSPOD pri desnici svoji in pri rami moči svoje: Ne dam več žita tvojega za jed sovražnikom tvojim in inozemci ne bodo pili vina tvojega, za katero si se trudil! Temuč kateri spravljajo žito, ga bodo jedli in hvalili GOSPODA, in kateri zbirajo vino, ga bodo pili v vežah svetišča mojega.« (Izaija 62:8, 9) Jehovova desnica in močna rama simbolizirata Jehovovo moč. (5. Mojzesova 32:40; Ezekiel 20:5) Jehova s tem, da priseže pri desnici in rami, kaže, da je odločen spremeniti razmere na Sionu. Leta 607 pr. n. š. Jehova Sionovim sovražnikom dovoli, da Sion oropajo  in oplenijo. (5. Mojzesova 28:33, 51) Zdaj pa bodo Sionovo imetje uživali samo tisti, ki imajo pravico do njega. (5. Mojzesova 14:22–27)

¹⁸ V novodobnem času se ta obljuba izpolnjuje s tem, ko Jehovovo obnovljeno ljudstvo okuša veliko duhovno blaginjo. Popolnoma uživa v sadovih svojega dela – v vse večjem številu krščanskih učencev ter obilju duhovne hrane. (Izaija 55:1, 2; 65:14) Ker je Božje ljudstvo zvesto, Jehova ne dovoli, da bi sovražniki motili duhovno blaginjo njegovega ljudstva ali ga oropali sadov službe, ki jo opravlja iz vse duše. Nič od tega, kar to ljudstvo stori v Jehovovi službi, ni zaman. (Malahija 3:10–12; Hebrejcem 6:⁠10)

19., 20. a) Kako je Judom očiščena pot, da se lahko vrnejo v Jeruzalem? b) Kako je bila v novodobnem času očiščena pot krotkim, da so ti lahko prišli v Jehovovo organizacijo?

¹⁹ Poleg tega je Jehovova organizacija zaradi novega imena privlačna za odkritosrčne ljudi. K njej se stekajo množice in pot jim je stalno odprta. Izaijevo prerokovanje se glasi: »Idite, idite skozi vrata! Pripravljajte ljudstvu pot! Nasipajte, nasipajte cesto, odpravljajte kamenje! Visoko povzdignite zastavo [znamenje, NW] ljudstvom!« (Izaija 62:10) Ta klic se verjetno v prvi vrsti nanaša na odhod skozi vrata babilonskih mest ob vračanju v Jeruzalem. Povratniki naj bi s poti odstranili kamenje, da bi bilo potovanje lažje, ter dvignili znamenje, ki bi kazalo pot. (Izaija 11:⁠12)

²⁰ Po letu 1919 pa so bili za Božjo službo odbrani maziljeni kristjani in ti sedaj hodijo po ‚Poti svetosti‘. (Izaija 35:8) Ti kristjani so prvi stopili na duhovno pot, ki vodi iz Babilona Velikega. (Izaija 40:3; 48:20) Bog jim  je naklonil prednost, da vodijo v oznanjanju njegovih čudovitih del ter usmerjanju drugih na to pot. S poti so kamenje očiščali – oziroma odstranjevali ovire – predvsem za lastno dobro. (Izaija 57:14) Jasno so morali spoznati Božje namene in nauke. Lažna verovanja so namreč ovire na poti v življenje, Jehovova Beseda pa je »kakor kladivo, ki razbija skalo«. Maziljeni kristjani so z njo razbili ovire, ob katere bi se lahko spotaknili tisti, ki želijo služiti Jehovu. (Jeremija 23:29, SSP)

21., 22. Katero znamenje je Jehova postavil za vse, ki zapuščajo krivo vero, in kako to vemo?

²¹ Leta 537 pr. n. š. je Jeruzalem postal znamenje, ki je judovskemu ostanku povedalo, naj se vrne in obnovi tempelj. (Izaija 49:22) Člani maziljenega ostanka po letu 1919, ko so bili osvobojeni iz suženjstva krivi veri, niso brezciljno tavali naokoli. Vedeli so, kam so namenjeni, saj jim je Jehova postavil znamenje. Kakšno znamenje pa? Prav takšno, kakršno je napovedano že v Izaiju 11:10, SSP, kjer beremo: »Tisti dan bo Jesejeva korenina stala kot znamenje za ljudstva.« Apostol Pavel pove, da se te besede nanašajo na Jezusa. (Rimljanom 15:8, 12) Da, znamenje je Kristus Jezus, ki vlada kot kralj na nebeški gori Sion! (Hebrejcem 12:22; Razodetje 14:⁠1)

²² Oboji, maziljeni kristjani in druge ovce se zbirajo okoli Jezusa Kristusa, da bi skupaj enotno častili Najvišjega Boga. S Kristusovim vladanjem se bo opravičila Jehovova vesoljna suverenost in bodo blagoslovljeni odkritosrčni ljudje iz vseh narodov na zemlji. Mar ni to za vsakega od nas razlog, da ga tudi mi povišujemo s hvaljenjem?

 »Rešenje tvoje se bliža!«

23., 24. Kako so tisti, ki verujejo v Boga, rešeni?

²³ Novo ime, ki ga Jehova daje svoji, z ženo upodobljeni organizaciji, je povezano z večno rešitvijo njenih otrok. Izaija piše: »Glej, GOSPOD je razglasil prav do kraja zemlje: Povejte hčeri sionski: Glej, rešenje tvoje se bliža! glej, plačilo njegovo je pri njem in povračilo njegovo pred njim!« (Izaija 62:11) Rešenje so Judje dočakali, ko je Babilon padel in so se vrnili v svojo domovino. Toda te besede kažejo še na nekaj večjega. Jehovova objava spominja na Zaharijevo prerokbo o Jeruzalemu: »Silno se raduj, hči sionska, vzklikaj, hči jeruzalemska! Glej, tvoj kralj prihaja k tebi, pravičen je in zmagovit,  krotak je in jezdi na osličku, na žrebetu oslice.« (Zaharija 9:9, SSP)

²⁴ Jezus je tri leta in pol po svojem krstu v vodi in maziljenju z Božjim duhom prijezdil v Jeruzalem in očistil tempelj. (Matevž 21:1–5; Janez 12:14–16) Danes je Jezus Kristus tisti, po katerem bo Jehova rešil vse, ki verujejo vanj. Po svojem ustoličenju leta 1914 je tudi Jehovov postavljeni sodnik in sodni izvrševalec. Leta 1918, tri leta in pol po svojem ustoličenju, je očistil Jehovov duhovni tempelj, ki ga je na zemlji predstavljala občina maziljenih kristjanov. (Malahija 3:1–5) To, da je bil postavljen za znamenje, je označevalo začetek velikega zbiranja ljudi po vsej zemlji v podporo temu Mesijanskemu kraljestvu. Po staroveškem vzorcu je »rešenje« za Božji Izrael prišlo, ko je bil ta leta 1919 osvobojen iz Babilona Velikega. »Plačilo« oziroma »povračilo«, ki je pripravljeno požrtvovalnim žanjcem, je bodisi nesmrtno življenje v nebesih bodisi večno življenje na zemlji. Vsi, ki ostanejo zvesti, so lahko prepričani, da njihov »trud ni prazen v Gospodu«. (1. Korinčanom 15:⁠58)

25. Kaj je zagotovljeno Jehovovemu ljudstvu?

²⁵ Kako obetajoča prihodnost za Jehovovo nebeško organizacijo, za njene maziljene predstavnike na zemlji in za vse, ki so dejavno povezani z njimi! (5. Mojzesova 26:19) Izaija je prerokoval: »Imenovali jih bodo Sveto ljudstvo, Rešence GOSPODOVE; in tebe bodo imenovali Mesto, ki po njem vsi vprašujejo, ki ne bo več zapuščeno.« (Izaija 62:12) »Gornji Jeruzalem«, katerega predstavlja Božji Izrael, se je nekoč počutil zavrženega. Vendar se to ne bo več ponovilo. Jehova bo svoje ljudstvo večno varoval in priznaval.

[Podčrtna opomba]

[Preučevalna vprašanja]

[Okvir na strani 342]

Vzvišen zgled zakonske zveze

Ljudje v zakonsko zvezo stopijo z različnimi pričakovanji. Kaj pa Bog, kakšna pričakovanja ima on? Prav on je namreč zakonsko skupnost ustanovil. Kakšen namen je imel z njo?

Nekaj o tem, kako na to gleda Bog, lahko spoznamo iz njegovega odnosa z izraelskim narodom. Izaija ta odnos upodobi z zakonsko skupnostjo. (Izaija 62:1–5) Pomislite, kako Bog Jehova kot »soprog« ravna s svojo »nevesto«. Ščiti jo in posvečuje. (Izaija 62:6, 7, 12) Spoštuje jo in ceni. (Izaija 62:3, 8, 9) Tudi veseli se je, kar je pokazal s tem, da ji je dal novi imeni. (Izaija 62:4, 5, 12)

Ta Izaijev opis odnosa med Jehovom in Izraelom v Krščanskih grških spisih posnema tudi Pavel, ko odnos med možem in ženo primerja z odnosom med Kristusom in občino maziljenih kristjanov. (Efežanom 5:21–27)

Pavel je kristjane spodbudil, naj v svojem zakonu posnemajo odnos med Jezusom in občino. Večje ljubezni namreč ne more biti od te, ki jo je Jehova pokazal do Izraela in Kristus do občine. Ti simbolični zvezi sta vzvišen zgled za uspešne in srečne zakonske zveze med kristjani. (Efežanom 5:28–33)

 [Slika na strani 339]

Jehova bo nebeškemu Sionu dal novo ime

[Sliki na strani 347]

V novodobnem času Jehovov razred stražarja ne molči