Peto poglavje

Pravi Bog napove rešitev

Izaija 44:1–28

1., 2. a) Katera vprašanja sproži Jehova? b) Kako bo Jehova dokazal, da je edino on pravi Bog?

‚KDO je pravi Bog?‘ To se ljudje sprašujejo že stoletja. Kako zelo zato preseneča, da v Izaijevi knjigi prav Jehova sam sproži to vprašanje! Ljudi vabi, naj razmislijo: ‚Ali je Jehova edini pravi Bog? Ali pa je še kje kdo, ki mu ta položaj lahko izpodbije?‘ Jehova po uvodu v razpravo pove razumno merilo za rešitev spornega vprašanja božanskosti. Ob predstavljenem razglabljanju lahko odkritosrčni ljudje pridejo do enega samega neovrgljivega sklepa.

² V Izaijevih dneh je bilo zelo razširjeno čaščenje podob. Kako ničevo se izkaže to početje glede na odkrito in jasno razpravo, zapisano v 44. poglavju Izaijeve preroške knjige! Pa vendar se je v zanko čaščenja podob ujelo prav Božje lastno ljudstvo. In kot je to razvidno iz predhodnih poglavij Izaijeve knjige, Izraelce zato čaka hudo discipliniranje. Toda Jehova iz ljubezni daje narodu zagotovilo, da ga bo ob svojem času rešil, četudi bo prej dovolil Babiloncem, da ga odvedejo v ujetništvo. Z izpolnitvijo prerokb o rešitvi iz ujetništva in obnovi čistega čaščenja se bo v sramoto vseh, ki častijo nežive bogove  narodov, brez dvoma dokazalo, da je edino Jehova pravi Bog.

3. Kako Izaijeve preroške besede pomagajo današnjim kristjanom?

³ Prerokbe v tem delu Izaijeve knjige in njihova izpolnitev v starih časih današnjim kristjanom krepijo vero. Poleg tega se Izaijeve preroške besede izpolnjujejo še v naših dneh in se bodo tudi v prihodnosti. In v teh dogodkih nastopata celo večji rešitelj in rešitev od tistih, ki sta bila napovedana za Božje staroveško ljudstvo.

Upanje za vse, ki pripadajo Jehovu

4. Kako Jehova spodbuja Izrael?

⁴ Štiriinštirideseto poglavje se začenja s pozitivnim sporočilom. Izrael je spomnjen, da ga je Bog izbral in ločil od okoliških narodov, da bi postal njegov služabnik. Prerokba se glasi: »Sedaj pa poslušaj, Jakob, hlapec moj, in Izrael, ki sem ga izvolil. Tako pravi GOSPOD, ki te je ustvaril in upodobil iz materinega telesa, ki ti pomaga: Ne boj se, hlapec moj Jakob, in Ješurun, ki sem te izvolil.« (Izaija 44:1, 2) Jehova je za Izrael skrbel tako rekoč že od materinega telesa naprej – vse od takrat, ko je Izrael prišel iz Egipta in postal narod. Ljudstvo kot celoto poimenuje z »Ješurun«, kar pomeni »Pokončni« ter izraža naklonjenost in nežnost. Ime je obenem tudi opomin Izraelcem, da morajo ostati pokončni, kar pa jim pogosto spodleti.

5., 6. Kaj poživljajočega pripravlja Jehova za Izrael in kakšen bo izid?

 ⁵ Kako prijetne in poživljajoče so Jehovove nadaljnje besede! Reče namreč: »Kajti vode razlijem čez žejno in potoke na suho; duha svojega razlijem na seme tvoje in blagoslov svoj na potomce tvoje. In razcveto se kakor med travo, kakor vrbe poleg vodotokov.« (Izaija 44:3, 4) Celo v vroči in izsušeni pokrajini lahko ob vodnih izvirih uspevajo drevesni nasadi. Ko bo Jehova priskrbel svoje oživljajoče vode resnice in izlil svoj sveti duh, bo Izrael sijajno uspeval, kakor drevesa vzdolž namakalnih kanalov. (Psalm 1:3; Jeremija 17:7, 8) Jehova bo dal svojemu ljudstvu moč, da bo lahko izpolnjevalo svojo vlogo, namreč da bodo priče njegove božanskosti.

⁶ Eden od rezultatov tega izlitja svetega duha bo ta, da bodo nekateri posamezniki znova začeli ceniti odnos, ki ga ima Izrael z Jehovom. Beremo namreč: »Ta bo dejal: ‚GOSPODOV sem!‘ drugi si bo dal ime po Jakobu, oni si bo napisal na roko: ‚GOSPODOVA last‘ in si dal ime ‚Izrael‘.« (Izaija 44:5, SSP) Takrat bo zares čast nositi Jehovovo ime, saj bo Jehova veljal za edinega pravega Boga.

Bogovi izzvani

7., 8. Kako Jehova izzove bogove narodov?

⁷ Po mojzesovski postavi je lahko odkupitelj – navadno najbližji moški sorodnik – človeka odkupil iz suženjstva. (3. Mojzesova 25:47–54; Ruta 2:20) Jehova zdaj pove, da je on Izraelov odkupitelj, torej tisti, ki bo narod odkupil ter s tem osramotil Babilon in  vse njegove bogove. (Jeremija 50:34, SSP) H krivim bogovom in njihovim častilcem se obrne z besedami: »Tako pravi GOSPOD, kralj Izraelov in odrešenik [odkupitelj, SSP] njegov, GOSPOD nad vojskami: Jaz sem prvi in jaz poslednji, in razen mene ni Boga. In kdo kakor jaz more oznanjati – naj torej oznani in mi po vrsti razloži! – odkar sem ustanovil starodavno ljudstvo? Naj torej oznanijo, kar bode in kar se zgodi! Ne plašite se in ne bojte se! Nisem li tega oddavnaj ti dal slišati in ti naznanil? in vi ste priče moje. Ali je Bog razen mene? Gotovo ni nobene Skale, ne poznam nobene.« (Izaija 44:6–8)

⁸ Jehova bogove izzove, naj predložijo svoje dokaze. Ali lahko prikličejo reči, ki jih ni, kakor da so, napovejo prihodnje dogodke s takšno točnostjo, da je videti, kakor da so se že zgodili? Kaj takega lahko stori le ‚prvi in poslednji‘, ki je obstajal, že preden so si izmislili vse te krive bogove, in ki bo še vedno obstajal, ko bodo vsi ti bogovi že davno pozabljeni. Njegovemu ljudstvu se ni treba bati pričevati za to resnico, saj jih podpira Jehova, ki je tako trden in neomajen kakor težka skala! (5. Mojzesova 32:4; 2. Samuelova 22:31, 32)

Čaščenje podob je ničevo

9. Ali je bilo kaj narobe, če so Izraelci izdelovali takšne ali drugačne upodobitve živih stvari? Pojasnite.

⁹ Jehovov izziv krivim bogovom nas spomni na drugo od desetih zapovedi. Ta zapoved se jasno glasi: »Ne delaj si rezanih podob niti nikakršnih podob tega, kar je zgoraj na nebu, kar je spodaj na zemlji  in kar je v vodah pod zemljo: ne moli jih.« (2. Mojzesova 20:4, 5) Seveda pa omenjena prepoved ni pomenila, da Izraelci ne smejo izdelovati okrasnih upodobitev tega ali onega. Jehova sam je zapovedal, naj v shodni šotor namestijo upodobitve rastlin in kerubov. (2. Mojzesova 25:18, 33; 26:31) Vendar se teh ni smelo oboževati oziroma častiti. Nihče ni smel k tem podobam moliti ali jim žrtvovati. Zapoved, ki jo je navdihnil Bog, je prepovedovala izdelovanje vsakršnih podob, ki bi bile predmet čaščenja. Čaščenje podob ali klanjanje pred njimi v znak čaščenja je malikovanje. (1. Janezov 5:⁠21)

10., 11. Zakaj so za Jehova podobe nekaj sramotnega?

¹⁰ Izaija sedaj opiše, kako nekoristne so nežive podobe in kako osramočeni bodo tisti, ki jih izdelujejo: »Kateri izrezujejo podobe, so vsi ničemurneži, in njih ljubčki ne morejo koristiti; in kateri so malikom priče, ne vidijo ničesar in ne spoznavajo, da bi jih bilo sram. Kdo je kdaj upodobil boga in ulil podobo, da ne bi bil hotel nobene koristi? Glej, vsi, ki se družijo z malikom, bodo osramočeni, in podobarji so goli ljudje. Zbero naj se vsi in skup se postavijo: preplašeni, osramočeni bodo vsi skupaj.« (Izaija 44:9–11)

¹¹ Zakaj se Bogu ti maliki zdijo tako sramotni? Prvič zato, ker Vsemogočnega snovno ni mogoče natančno upodobiti. (Dejanja 17:29) Poleg tega je čaščenje stvaritve namesto Stvarnika napad na Jehovovo božanskost. In mar ni takšno ravnanje pravzaprav tudi pod častjo človeku, ki je ustvarjen »po Božji podobi«? (1. Mojzesova 1:27; Rimljanom 1:23, 25)

12., 13. Zakaj človek ne more izklesati nobene podobe, ki bi bila vredna čaščenja?

 ¹² Ali si lahko fizična snov nekako pridobi svetost, ker je bila pač izdelana za to, da bi se jo častilo? Izaija nas spominja, da je izdelovanje podob samo človeško delo. Izdelovalci podob uporabljajo enako orodje in metode kakor kateri koli drugi rokodelec: »Kovač napravlja sekiro in dela z žerjavico in s kladivi upodablja malika in ga obdelava s krepko roko svojo; strada tudi, da mu peša moč, ne pije vode, da onemore. Lesorezec potegne ravnalo, očrta s črtalom, izgladi s stružcem in nariše s šestilom, in ga naredi kakor podobo moža, kakor človeško lepoto, da prebiva v hiši.« (Izaija 44:12, 13)

¹³ Pravi Bog je naredil vsa živa stvarjenja na tej zemlji, tudi človeka. Zavestno življenje je čudovito pričevanje o Jehovovi božanskosti, seveda pa je vse, kar je Jehova ustvaril, nižje od njega. Ali je mogoče, da bi bil človek sposobnejši od Jehova? Ali lahko naredi kaj, kar bi bilo boljše od njega samega, nekaj, kar bi bilo tako dobro, da bi bilo vredno oboževanja? Ko človek izdeluje podobo, se ob tem utrudi ter postane lačen in žejen. To so človeške omejitve, kljub temu pa nam vsaj odkrivajo, da je posameznik živ. Podoba, ki jo izdela, je morda videti podobna človeku. Morda je celo lepa. Toda ni živa. Podobe nikakor niso božanske. Prav tako ni še nikoli nobena rezana podoba »padla z neba«, kakor da bi izvirala od koga, ki je večji od smrtnega človeka. (Dejanja 19:35, SSP)

14. Kako so izdelovalci podob popolnoma odvisni od Jehova?

 ¹⁴ Izaija nadalje odkriva, da so izdelovalci podob popolnoma odvisni od naravnih procesov in materialov, ki jih je Jehova ustvaril: »Poseka si cedro ali vzame graden ali hrast in si izbira med drevjem v gozdu; in ko je vsadil jesen in ga je dež vzredil, tedaj je človeku v sežig, ker vzame od njega, da se ogreje, in zakuri ž njim, da speče kruh; naredi tudi iz njega boga in se mu klanja; napravi iz njega podobo in pada prednjo na tla. Polovico ga je požgal v ognju, pri polovici njegovi jé meso, peče pečenko in se siti; tudi greje se in pravi: Aha! ogrel sem se, čutim ogenj. Iz ostanka njegovega naredi boga, podobo svojega malika, pada na tla pred njim ter se klanja in ga prosi, govoreč: Reši me, kajti bog mogočni si moj!« (Izaija 44:14–17)

15. Kakšno skrajno nerazumevanje kaže tisti, ki izdeluje podobe?

¹⁵ Ali lahko kos lesa, ki ga ne vržejo v ogenj, res koga reši? Seveda ne. Rešitev lahko priskrbi edino pravi Bog. Kako lahko ljudje malikujejo nežive reči? Izaija odkriva, da resnični problem leži v posameznikovem srcu: »Ne spoznajo in ne razvidijo; zakaj zalepil jim je oči, da ne vidijo, in srca, da ne umejo. In nihče ne pomisli v srcu in nima spoznanja in razsodnosti, da bi rekel: Polovico njega sem požgal v ognju in tudi pri žerjavici njegovi sem pekel kruh, pekel meso in sem jedel; in kar je ostalo od njega, naj napravim v stvar ostudno? pred lesenim hlodom naj padam na tla? S pepelom se pase, srce prevarano ga zapeljuje, da ne more rešiti duše svoje, niti ne reče:  Ni li prevara v desnici moji?« (Izaija 44:18–20) Misliti si, da nam malikovalstvo lahko v duhovnem pogledu prinese kaj dobrega, je podobno, kakor jesti pepel namesto hranljive jedi.

16. Od kod izvira malikovalstvo in kaj ga omogoča?

¹⁶ Malikovalstvo se je v resnici začelo v nebesih, ko je mogočno duhovno stvarjenje, ki je postalo Satan, zahlepelo po čaščenju, katerega je bil vreden edino Jehova. Satan si je tega tako močno želel, da ga je to odvrnilo od Boga. In to je bil v resnici začetek malikovalstva, saj je apostol Pavel rekel, da je lakomnost isto kot malikovanje. (Izaija 14:12–14; Ezekiel 28:13–15, 17; Kološanom 3:5) Satan je prvi človeški par navedel, da se je ukvarjal s sebičnimi mislimi. Eva je zahlepela po tem, kar ji je Satan ponudil: »Odpro [se vama] oči, in bodeta kakor Bog ter bosta spoznala dobro in hudo.« Jezus je dejal, da lakomnost izvira iz srca. (1. Mojzesova 3:5; Marko 7:20–23) In malikovalstvo je mogoče takrat, ko je srce pokvarjeno. Kako pomembno je zato za vse nas, da ‚čuvamo svoje srce‘ in nikoli nikomur oziroma ničemur ne dovolimo, da bi v našem srcu zasedlo mesto, ki po pravici pripada Jehovu! (Pregovori 4:23; Jakob 1:⁠14)

Jehova trka na srce

17. Kaj bi si moral Izrael vzeti k srcu?

¹⁷ Jehova nato pozove Izraelce, naj se spomnijo na svoj prednostni, odgovorni položaj. So namreč njegove priče! Takole pravi: »Spominjaj se tega, o Jakob,  in Izrael, ker si hlapec moj. Upodobil sem te, hlapec si moj, Izrael, ne pozabim te. Izbrisal sem kakor gost oblak prestopke tvoje in kakor meglo grehe tvoje. Vrni se k meni, kajti odkupil sem te. Pojte, nebesa, zakaj GOSPOD je storil to! Ukajte, zemlje globočine, pojoč bobnite, gore, gozd in sleherno drevo v njem, zakaj GOSPOD je odkupil Jakoba in v Izraelu se oslavlja!« (Izaija ­44:21–23)

18. a) Zakaj se lahko Izrael upravičeno veseli? b) Kako lahko današnji Božji služabniki posnemajo Jehova v usmiljenju?

¹⁸ Ni bil Izrael tisti, ki bi upodobil Jehova. Jehova ni bog, katerega bi naredil človek. Nasprotno, Jehova je upodobil Izrael za svojega izvoljenega služabnika. In svojo božanskost bo zopet dokazal, ko bo narod rešil. Vse, ki so del njegovega ljudstva, nežno nagovori in jim zagotovi, da bo popolnoma prekril njihove grehe, če se bodo pokesali, da bo zakril njihove prestopke, kakor bi jih umaknil za neprepustne oblake. Izrael se lahko upravičeno veseli! Jehova z zgledom motivira svoje novodobne služabnike, da ga posnemajo v usmiljenju. To lahko storijo tako, da si prizadevajo pomagati prestopnikom, tako da bi se ti, če je le mogoče, duhovno spet postavili na noge. (Galatom 6:1, 2)

Preizkus božanskosti doseže vrhunec

19., 20. a) Kako Jehova pripelje svojo zadevo do vrhunca? b) Katere stvari, ki ogrejejo srce, Jehova prerokuje za svoje ljudstvo in kdo bo njegovo sredstvo, po katerem bo vse to uresničil?

¹⁹ Jehova zdaj pripelje svoje pravno dokazovanje do mogočnega vrhunca. Prav kmalu bo sam  odgovoril na najtežji del preizkusa božanskosti – na zmožnost točnega napovedovanja prihodnosti. Neki biblijski učenjak je naslednjih pet vrstic 44. poglavja Izaijeve knjige poimenoval »pesem o vzvišenosti Izraelovega Boga«, edinega stvarnika, edinega razodevalca prihodnosti in upanja na rešitev za Izrael. Odlomek se konča z dramatičnim vrhuncem, z objavo imena moža, ki bo narod osvobodil iz Babilona.

²⁰ »Tako pravi GOSPOD, odkupitelj tvoj in obrazovatelj tvoj iz materinega telesa: Jaz, GOSPOD, sem, ki delam vse: nebesa sem razpel sam, zemljo sem raztegnil – kdo je bil z menoj? Jaz sem, ki uničujem znamenja lažnikov in iz vedeževalcev narejam neumneže, ki zavračam modre in abotno delam njih znanje; ki potrjujem hlapca svojega besedo in dovršujem poslancev njegovih svèt, ki govorim o Jeruzalemu: Imel bo prebivalce! in o mestih Judovih: Zidala se bodo, in podrtine njegove postavim pokonci! ki velim globočini: Posúši se, in reke tvoje posušim! ki velim Ciru: Pastir moj je, in dopolni vso voljo mojo, ko ukaže za Jeruzalem: Bodi sezidan! in za tempelj: Ustanovi se!« (Izaija ­44:24–28)

21. Kaj zagotavljajo Jehovove besede?

²¹ Tako je: Jehova ni le zmožen napovedati prihodnje dogodke, temveč ima tudi moč, da v celoti izpolni svoj razodeti namen. Ta objava bo Izraelcem vlivala upanje. Je zagotovilo, da se bodo Jeruzalem in njemu podložna mesta, četudi bodo babilonske  vojske opustošile deželo, zopet dvignili in se bo v njih obnovilo pravo čaščenje. Kako pa?

22. Opišite, kako se je reka Evfrat posušila.

²² Nenavdihnjeni vedeževalci si ponavadi ne upajo biti preveč določni v svojih napovedih, saj se bojijo, da bi čas pokazal, da se motijo. V nasprotju z njimi pa je Jehova po Izaiju razodel celo ime moža, po katerem bo osvobodil svoje ljudstvo iz ujetništva, da se bo lahko vrnilo domov ter obnovilo Jeruzalem in tempelj. Možu je ime Cir in poznan je kot Cir Veliki iz Perzije. Jehova je prav tako podrobno opisal strategijo, kako se bo Cir prebil skozi babilonski mogočen in zapleten obrambni sistem. Babilon bo zavarovan z visokim obzidjem in vodnimi strugami, ki se vijejo skozi mesto in okoli njega. Cir bo glavni element tega sistema, reko Evfrat, obrnil sebi v prid. Po besedah staroveških zgodovinarjev Herodota in Ksenofona je Cir nekje severno od Babilona preusmeril vodovje Evfrata, tako da je bila gladina reke skozi mesto tolikšna, da so jo vojaki lahko prebredli. Mogočna reka Evfrat Babilona ni mogla zaščititi, posušila se je.

23. Kateri zapis o izpolnitvi prerokbe, da bo Cir osvobodil Izrael, imamo?

²³ Kako pa je z obljubo, da bo Cir osvobodil Božje ljudstvo ter poskrbel za obnovo Jeruzalema in templja? Cir sam v uradni objavi, ki je ohranjena v Bibliji, oznanja: »Tako pravi Cir, kralj Perzije: Vsa kraljestva zemlje mi je dal GOSPOD, Bog nebes, in mi je naročil, naj mu zgradim hišo v Jeruzalemu, ki je na  Judovem. Kdor je med vami iz vsega ljudstva njegovega, s tem bodi njegov Bog, in pojdi gori v Jeruzalem na Judovem in zidaj hišo GOSPODA, Boga Izraelovega (on je Bog!), ki je v Jeruzalemu.« (Ezra 1:2, 3) Jehovova beseda po Izaiju se je popolnoma izpolnila!

Izaija, Cir in kristjani danes

24. Kako sta povezana izid Artakserksovega povelja, »naj se obnovi in pozida Jeruzalem«, in prihod Mesija?

²⁴ Štiriinštirideseto poglavje Izaijeve knjige poveličuje Jehova kot edinega pravega Boga in rešitelja svojega staroveškega ljudstva. Poleg tega pa ima prerokba tudi velik pomen za vse nas, ki živimo danes. Cir je s svojim odlokom o obnovi jeruzalemskega templja, 538/537 pr. n. š., sprožil dogodke, ki so dosegli vrhunec v izpolnitvi neke druge nenavadne prerokbe. Za Cirom je odlok izdal tudi poznejši vladar, Artakserks, in ta je odredil, naj se obnovi še mesto Jeruzalem. Danielova knjiga je razodela, da naj bi, »odkar izide povelje, da naj se obnovi in pozida Jeruzalem [leta 455 pr. n. š.], do Maziljenca, vojvode«, minilo 69 »tednov«, od katerih je vsak dolg sedem let. (Daniel 9:24, 25) Tudi ta prerokba se je uresničila. Ravno ob pravem času, leta 29 n. š., 483 let po tem, ko se je v Obljubljeni deželi začel uresničevati Artakserksov odlok, se je krstil Jezus in začel svojo zemeljsko strežbo. *

25. Na kaj v današnjih dneh opozarja padec Babilona po Cirovi roki?

 ²⁵ Osvoboditev zvestovdanih Judov iz pregnanstva, ki je bila mogoča zaradi padca Babilona, je predpodabljala osvoboditev maziljenih kristjanov iz duhovnega pregnanstva leta 1919. Osvoboditev je bila dokaz, da je padec doživel še en Babilon, ki je opisan kot nečistnica, Babilon Veliki – v celoti gledano, simbol vseh krivih ver sveta. Kot beremo v knjigi Razodetje, je apostol Janez že vnaprej videl ta njegov padec. (Razodetje 14:8) Videl je tudi njegovo nenadno uničenje. Janezov opis uničenja tega, malikovalstva polnega svetovnega imperija v nekaterih pogledih ustreza Izaijevemu opisu Cirovega uspešnega zavzetja staroveškega mesta Babilon. Enako kakor vodni kanali niso mogli zaščititi Babilona pred Cirom, bodo tudi ‚vode‘ človeštva, ki podpirajo in ščitijo Babilon Veliki, ‚posušene‘, predno bo ta upravičeno uničen. (Razodetje 16:12) *

26. Kako nam Izaijevo prerokovanje in njegova izpolnitev utrjujeta vero?

²⁶ Danes, dobri dve tisočletji in pol po tem, ko je Izaija posredoval svojo prerokbo, lahko vidimo, da Bog zares ‚dovršuje poslancev svojih svèt‘. (Izaija 44:26) Zato je izpolnitev Izaijeve prerokbe izreden zgled tega, da so prav vse prerokbe v Svetem pismu vredne zaupanja.

[Podčrtni opombi]

[Preučevalna vprašanja]

 [Slika na strani 63]

Ali lahko kos lesa, ki se ga ne vrže v ogenj, reši človeka?

 [Slika na strani 75]

Cir prerokbo izpolni tako, da preusmeri vode Evfrata