Šestindvajseto poglavje

»Radujte se vekomaj tega, kar jaz ustvarjam«

Izaija 65:1–25

1. Katere pomirjevalne besede je napisal apostol Peter in katero vprašanje se zastavlja?

ALI bomo kdaj dočakali konec krivic in trpljenja? Že pred več kot 1900 leti je apostol Peter napisal naslednje pomirjevalne besede: »Novih pa nebes in nove zemlje pričakujemo po obljubi njegovi [Božji], v katerih prebiva pravičnost.« (2. Petrov 3:13) Peter, kakor tudi mnogi drugi zvesti Božji služabniki v preteklih stoletjih, so se veselili velikega dne, ko brezzakonja, zatiranja in nasilja ne bo več in bo vladala pravičnost. Ali smo lahko prepričani, da se bo ta obljuba res izpolnila?

2. Kateri prerok je govoril o ‚novih nebesih in novi zemlji‘ in kako vse se je ta stara prerokba izpolnila?

² Seveda smo lahko! Ko je Peter govoril o ‚novih nebesih in novi zemlji‘, ni predstavljal neke nove zamisli. Že kakih 800 let prej je Jehova po preroku Izaiju obljubil nekaj podobnega. In to se je v malem izpolnilo leta 537 pr. n. š., ko so bili Judje osvobojeni iz babilonskega ujetništva in so se lahko vrnili v svojo domovino. V večjem pa se ta Izaijeva prerokba izpolnjuje danes in že zdaj se veselimo še vznemirljivejše izpolnitve v Božjem prihajajočem novem svetu. Da, ta spodbudna prerokba, posredovana po Izaiju, nam daje bežen vpogled v  blagoslove, katere ima Bog pripravljene za tiste, ki ga ljubijo.

Jehova se obrača k »ljudstvu upornemu«

3. Na katero vprašanje dobimo odgovor v 65. poglavju Izaijeve knjige?

³ Spomnite se Izaijeve preroške molitve za judovske pregnance v Babilonu, ki je zapisana v Izaiju 63:15–64:12. Iz Izaijevih besed je jasno razvidno, da mnogi Judje ne častijo Jehova iz vse duše, toda nekateri so se pokesali in se obrnili k njemu. Ali bo Jehova sedaj zaradi tega skesanega ostanka ves narod pripeljal nazaj v domovino? Odgovor je zapisan v 65. poglavju Izaijeve knjige. Toda predno Jehova obljubi, da bo rešil tistih nekaj zvestih, opiše, kakšna sodba čaka mnoge, ki ne verujejo.

4. a) Kdo bo v nasprotju z Božjim upornim ljudstvom iskal Jehova? b) Kako je apostol Pavel naobrnil besede iz Izaija 65:1, 2?

⁴ Jehova mora že ves čas prenašati svoje ljudstvo, ko se to upira. Vendar bo napočil čas, ko bo to ljudstvo prepustil sovražnikom in prijazno sprejel druge v svojo milost. Jehova po Izaiju pravi: »Dal sem se iskati njim, ki niso po meni vpraševali; dal sem se najti njim, ki me niso iskali. Narodu, ki se ni imenovalo po mojem imenu, sem rekel: Tu sem, tu sem!« (Izaija 65:1) Res žalostna pripomba glede Jehovovega zaveznega ljudstva: ljudje iz narodov bodo prišli k Jehovu, trmoglavi Judje pa kot narod ne bodo hoteli. Toda Izaija ni edini prerok, ki je napovedal, da si bo Bog nazadnje izvolil ljudstvo, katero prej ni priznaval. (Ozea 1:10; 2:23) Apostol Pavel je citiral Izaija 65:1, 2 iz Septuaginte, da bi dokazal, da bodo ljudje iz narodov dobili »pravičnost, ki je iz vere,«  katero so naravni Judje zavrgli, čeprav so bili z rojstvom do nje upravičeni. (Rimljanom 9:30; 10:20, 21)

5., 6. a) Katero iskreno željo je izrazil Jehova in kako se je odzvalo njegovo ljudstvo? b) Kaj se lahko naučimo iz tega, kako je Jehova ravnal z Judom?

⁵ Jehova pojasni, zakaj bo dovolil, da bo njegovo lastno ljudstvo utrpelo nesrečo: »Iztezal sem roke svoje ves dan k ljudstvu upornemu, ki hodijo po svojih mislih, po potu, ki ni dober.« (Izaija 65:2) Iztegniti roke proti komu pomeni povabiti ga ali pa ga kaj prositi. Jehova ni le na hitro iztegnil rok, temveč jih je iztezal ves dan. Njegova srčna želja je, da se Juda vrne k njemu. Kljub temu pa se njegovo trmasto ljudstvo ne odzove.

⁶ Kako prijeten pouk dobimo iz Jehovovih besed! Jehova želi, da se mu približamo, saj je dostopen Bog. (Jakob 4:8) Iz teh besed tudi spoznamo, da je ponižen. (Psalm 113:5, 6) Saj v prenesenem pomenu še vedno izteza roke, prosi svoje ljudstvo, naj se vrne, čeprav ga je to s svojo trmoglavostjo ‚žalilo‘. (Psalm 78:40, 41) Šele potem, ko je svoje ljudstvo že stoletja rotil, ga je nazadnje prepustil njegovim sovražnikom. Pa še takrat ni zaprl vrat ponižnim posameznikom izmed ljudstva.

7., 8. Kako vse je Jehova izzivalo njegovo trmasto ljudstvo?

⁷ Trmasti Judje so vedno znova izzivali Jehova s svojim sramotnim vedenjem. Jehova to njihovo žaljivo početje takole opiše: »K ljudstvu, ki me vedno dražijo v lice s tem, da darujejo po vrtih in žgo kadilo na opeki, ki sede med grobovi in prenočujejo v skritih krajih, ki jedo meso svinjsko in imajo juho od gnusnega mesa v posodah svojih, ki govore: Ostani zase, meni se ne približaj, ker svetejši sem od tebe: ti so dim v mojem nosu, ogenj, goreč  ves dan.« (Izaija 65:3–5) Ti navidezni pobožneži dražijo Jehova »v lice« (besedna zveza lahko izraža predrznost in nespoštovanje). Niti toliko se ne potrudijo, da bi svoja gnusna dejanja skrili. Mar ni še posebej graje vredno grešiti prav v navzočnosti Tistega, ki bi ga morali častiti in ubogati?

⁸ Ti samopravični grešniki drugim Judom pravzaprav govorijo: ‚Ne približajte se mi, ker sem svetejši od vas.‘ Kakšna hinavščina! Ti »pobožneži« darujejo žrtve in žgejo kadila krivim božanstvom, kar Božja postava obsoja. (2. Mojzesova 20:2–6) Sedijo med grobovi, zaradi česar so po postavi nečisti. (4. Mojzesova 19:14–16) Jedo svinjsko meso, kar spada med nečisto hrano. * (3. Mojzesova 11:7) Kljub temu menijo, da so zaradi svojih verskih dejavnosti bolj sveti od drugih Judov in nočejo, da se jim drugi ljudje približujejo, da se ne bi ti morda že zaradi samega druženja z njimi tako rekoč posvetili oziroma očistili. Vendar pa Bog, ki si pridržuje ‚izključno vdanost‘, na stvari gleda popolnoma drugače! (5. Mojzesova 4:24, NW)

9. Kako Jehova gleda na samopravične grešnike?

⁹ Jehovu se ti samopravičneži še zdaleč ne zdijo sveti. Glede njih namreč pravi: »Ti so dim v mojem nosu.« Hebrejska beseda za »nos« se v prenesenem pomenu pogosto uporablja za jezo. Tudi dim je povezan z Jehovovo gorečo jezo. (5. Mojzesova 29:20, NW) Božje ljudstvo je s svojim gnusnim malikovalstvom v Jehovu izzvalo gorečo jezo.

10. Kako bo Jehova povrnil Judom za njihove grehe?

 ¹⁰ Jehova zaradi svoje pravice ne more dovoliti, da bi ti namerni grešniki ostali brez kazni. Izaija piše: »Glej, pisano je to pred menoj. Ne bom molčal, ako ne povrnem; da, povrnem njim v nedrje krivice vaše in očetov vaših krivice vkup, pravi GOSPOD, ki so kadilo žgali na gorah in me sramotili na gričih; zatorej odmerim najprej njih plačilo njim v nedrje.« (Izaija 65:6, 7) Ti Judje so s sodelovanjem v krivem čaščenju sramotili Jehova. Zaradi njih čaščenje pravega Boga ni bilo videti nič boljše od bogočastja okoliških narodov. Jehova jim bo povrnil za ‚njihove krivice‘, tudi za malikovalstvo in spiritizem, in to »njim v nedrje«. Beseda »nedrje« se očitno nanaša na gubo gornjega dela oblačila, ki je bila pravzaprav nekakšen žep, kamor so prodajalci lahko stresli odmerjeno količino takšnega ali drugačnega pridelka. (Lukež 6:38) Odpadli Judje dobro razumejo pomen tega: Jehova jim bo odmeril ‚povračilo‘ oziroma kazen. Bog pravice bo zahteval povračilo. (Psalm 79:12; Jeremija 32:18) In ker se Jehova ne spreminja, smo lahko prepričani, da bo ob svojem času podobno odmeril kazen tudi tej hudobni stvarnosti. (Malahija 3:⁠6)

»Zaradi svojih služabnikov«

11. S čim Jehova kaže, da bo rešil zvesti ostanek?

¹¹ Ali bo Jehova usmiljen z zvestimi med njegovim ljudstvom? Izaija pojasnjuje: »Tako govori GOSPOD: Kakor se najde sok v grozdu in rečejo: ‚Ne uničuj ga, blagoslov je v njem!‘ tako bom jaz storil zaradi svojih služabnikov, ne bom uničil vsega. Iz Jakoba bom dal iziti potomstvo, iz Juda dediča svojih gorá, moji izvoljenci jih bodo podedovali, moji služabniki bodo prebivali  tam.« (Izaija 65:8, 9, SSP) Jehova uporabi ponazoritev, ki jo lahko vsi dobro razumejo: svoje ljudstvo primerja z grozdom. Grozdja je v deželi obilo in vino, ki se iz njega pridobiva, je blagoslov za človeštvo. (Psalm 104:15) Človek si ob omenjeni ilustraciji morda naslika podobo grozda, na katerem so dobre samo nekatere jagode. Lahko pa bi pomislil tudi na to, da je dober samo en grozd, drugi pa so še zeleni ali gnili. Toda niti v prvem niti v drugem primeru viničar ne bo odstranil dobrega grozdja. Jehova s tem svojemu ljudstvu zagotavlja, da ne bo uničil kar vsega naroda, temveč da bo zvesti ostanek ohranil. Pravi, da bo ta ostanek, ki uživa njegovo naklonjenost, podedoval njegove ‚gore‘, namreč Jeruzalem in Judovo deželo, hribovito področje, ki ga ima Jehova za svojega.

12. Kateri blagoslovi čakajo zvesti ostanek?

¹² Kateri blagoslovi čakajo ta zvesti ostanek? Jehova pojasnjuje: »Šarón bo pašnik za drobnico, dolina Ahór bo počivališče za govedo: za moje ljudstvo, ki me bo iskalo.« (Izaija 65:10, SSP) Črede imajo pomembno vlogo v življenju mnogih Judov in obširni pašniki v mirnih časih prispevajo k blaginji. Jehova navaja dve skrajnosti v deželi, da bi tako izrisal sliko miru in blaginje. Na zahodu se vzdolž sredozemske obale razprostira ravnina Šaron, ki je poznana po lepoti in rodovitnosti. Dolina Ahor pa je del severovzhodne meje dežele. (Jozue 15:7) Med pregnanstvom bodo ta področja, kakor tudi ostala dežela, pusta. Toda Jehova obljublja, da bo ostanek, ko se bo po pregnanstvu vrnil, na njih imel prelepe pašnike. (Izaija 35:2; Ozea 2:⁠15)

 Zaupajo v ‚boga sreče‘

13., 14. S katerimi dejanji je Božje ljudstvo pokazalo, da je zapustilo Jehova, in kaj se bo zato z njimi zgodilo?

¹³ Izaija se zdaj v svojem prerokovanju spet obrne k tistim, ki so zapustili Jehova in vztrajajo v malikovanju, in sicer z naslednjimi besedami: »Vi pa, ki zapuščate GOSPODA, ki zabite goro svetosti moje, ki pripravljate mizo Sreči [bogu sreče, NW] in natakate pitne dari Usodi [bogu usode, NW].« (Izaija 65:11) Ti odpadli Judje so s tem, ko so pripravljali mizo s hrano in pijačo bogovoma ‚sreče‘ in ‚usode‘, podlegli malikovalskim običajem poganskih narodov. * Kaj se bo zgodilo z vsemi, ki lahkoverno zaupajo tem bogovom?

¹⁴ Jehova jih odkrito svari: »Vas sem prisodil meču, da se morate vsi pripogniti v zakol, zato ker mi niste odgovorili, ko sem klical, in niste poslušali, ko sem govoril, temuč ste delali, kar je hudo v mojih očeh, in ste izvolili, kar mi ni po volji.« (Izaija 65:12) Jehova pove, da bodo tisti, ki častijo boga usode, ‚prisojeni meču‘, to je uničenju, s čimer se poigra z imenom tega krivega božanstva v izvirni hebrejščini. Jehova je po prerokih te može že večkrat pozval, naj se pokesajo, toda oni se ne zmenijo zanj in hočejo trmasto delati tisto, kar vedo, da je slabo v njegovih očeh. Kako zelo s tem prezirajo Boga! Leta 607 pr. n. š. bo narod utrpel veliko nesrečo, ko bo Jehova Babiloncem dovolil, da uničijo Jeruzalem  in njegov tempelj, s čimer se bo izpolnilo Božje svarilo. Takrat ‚bog sreče‘ ne bo mogel zaščititi svojih častilcev niti na Judovem niti v Jeruzalemu. (2. letopisov 36:⁠17)

15. Kako današnji pravi kristjani poslušajo svarilo iz Izaija 65:11, 12?

¹⁵ Danes pravi kristjani poslušajo svarilo iz Izaija 65:11, 12. Ne verjamejo v ‚Srečo‘, kakor da bi to bila nekakšna nadnaravna sila, ki bi lahko delala usluge. Ker nočejo razmetavati svojega gmotnega imetja, da bi zadovoljili ‚boga sreče‘, se pazijo vseh oblik igranja na srečo. Prepričani so, da bodo tisti, ki se vdajajo temu bogu, nazadnje izgubili vse, saj Jehova takim pravi: ‚Prisodil sem vas meču.‘

»Glej, hlapci moji se bodo veselili«

16. Kako vse bo Jehova blagoslovil svoje zveste služabnike in kaj se bo zgodilo s tistimi, ki so ga zavrgli?

¹⁶ Prerokba kara vse, ki so zapustili Jehova, in hkrati opisuje, kako drugačna prihodnost čaka tiste, ki iskreno častijo Boga, kakor tiste, ki to počnejo hinavsko: »Zatorej pravi tako Gospod Jehova: Glej, hlapci moji bodo jedli, vi pa boste lačni; glej, hlapci moji bodo pili, vi pa boste žejni; glej, hlapci moji se bodo veselili, vi pa se boste sramovali; glej, hlapci moji bodo peli od srčnega veselja, vi pa boste kričali od srčne bolečine in tulili od dušne bridkosti.« (Izaija 65:13, 14) Jehova bo svoje zveste služabnike blagoslovil. S srci, prepolnimi veselja, bodo radostno peli. Ko beremo, da bodo Božji častilci jedli, pili in se veselili, to pomeni, da bo Jehova obilno poskrbel za njihove potrebe. Nasprotno pa bodo tisti, ki so se odločili zavreči Jehova, duhovno  lačni in žejni. Njihove potrebe ne bodo zadovoljene. Kričali bodo in tulili zaradi bolečine in stiske, ki jih bosta zadeli.

17. Zakaj današnje Božje ljudstvo upravičeno radostno poje?

¹⁷ Jehovove besede dobro opisujejo današnje duhovno stanje tistih, ki samo pravijo, da služijo Bogu. Medtem ko so milijoni v tako imenovanem krščanstvu zlomljenega duha, pa Jehovovi častilci radostno pojejo. Upravičeno se veselijo. Duhovno so namreč dobro nahranjeni. Jehova skrbi, da imajo zvrhan koš duhovne hrane v obliki biblijske literature ter krščanskih shodov in zborov. Spodbudne resnice in tolažilne obljube iz Božje Besede nas vsekakor navdajajo s ‚srčnim veseljem‘!

18. Kaj bo ostalo od tistih, ki so zavrgli Jehova, in kaj morda pomeni, da bo njihovo ime v kletev?

¹⁸ Jehova se še naprej obrača k tistim, ki so ga zavrgli: »Zapustite ime svoje v kletvico izvoljencem mojim; in s smrtjo te udari Gospod Jehova. Hlapcem svojim pa da drugo ime, da se bo blagoslavljal v Bogu resnice [ki je zvest, SSP], kdor se hoče blagoslavljati na zemlji, in bo prisegel pri Bogu resnice [ki je zvest, SSP], kdor hoče prisegati na zemlji; kajti pozabijo se stiske prejšnje in bodo skrite pred očmi mojimi.« (Izaija 65:15, 16) Od tistih, ki zavržejo Jehova, ne bo ostalo nič drugega kakor njihovo ime, ki pa bo samo v kletev. To bi lahko pomenilo, da bodo tisti, ki se želijo za kaj resno obvezati s prisego, pravzaprav rekli: ‚Če te obljube ne izpolnim, naj me zadene ista kazen kakor te odpadnike.‘ Lahko bi celo pomenilo, da bodo njihovo ime rabili za prispodobo, kakor Sodomo in Gomoro, kot simbol za Božje kaznovanje hudobnih.

19. Kako bodo Božji služabniki dobili novo ime in zakaj bodo zaupali v Boga, ki je zvest? (Glej tudi podčrtno opombo.)

 ¹⁹ Kako drugače pa se bo godilo Božjim služabnikom! Dobili bodo novo ime. To označuje blagoslovljeno stanje in čast, ki jo bodo uživali, ko bodo spet v svoji domovini. Ne bodo pričakovali blagoslova od nobenega krivega boga ali prisegali pri nobenem mrtvem maliku. Kadar se bodo blagoslavljali ali kadar bodo kaj prisegali, bodo to delali pri Bogu, ki je zvest. (Izaija 65:16) Povsem upravičeno bodo lahko prebivalci dežele popolnoma zaupali Bogu, saj se bo izkazal zvestega svojim obljubam. * Ko bodo Judje varno v svoji domovini, bodo kmalu pozabili vse nekdanje stiske.

»Jaz ustvarjam nova nebesa in zemljo novo«

20. Kako se je Jehovova obljuba o ‚novih nebesih in novi zemlji‘ izpolnila leta 537 pr. n. š.?

²⁰ Jehova zdaj glede obljube o obnovi skesanega ostanka po vrnitvi iz pregnanstva v Babilonu, pove še več. Po Izaiju reče: »Glej, jaz ustvarjam nova nebesa in zemljo novo, in o prejšnjem ne bode spomina in ne pride več na misel.« (Izaija 65:17) Jehovova obljuba o vrnitvi se bo gotovo izpolnila, zato o njej govori, kakor da bi se ta že uresničevala. Ta prerokba se je najprej izpolnila leta 537 pr. n. š., ko se je judovski ostanek vrnil v Jeruzalem. Kaj pa so takrat predstavljala »nova nebesa«? Guvernerstvo Zerubabela, ki ga je podpiral veliki duhovnik Jozue, s sedežem v Jeruzalemu. Judovski  ostanek, ki se je vrnil, pa je sestavljal ‚novo zemljo‘, očiščeno družbo, ki se je tej oblasti podredila in pomagala v deželi obnoviti čisto čaščenje. (Ezra 5:1, 2) Radost ob vrnitvi in obnovi je zasenčila vse dotedanje trpljenje; prejšnjih stisk se niti spominjali več niso. (Psalm 126:1, 2)

21. Katera nova nebesa so nastala leta 1914?

²¹ Spomnimo pa se, da je apostol Peter ponovil to Izaijevo prerokbo in nakazal, da se bo izpolnila še v prihodnosti. Napisal je: »Novih pa nebes in nove zemlje pričakujemo po obljubi njegovi, v katerih prebiva pravičnost.« (2. Petrov 3:13) Leta 1914 so ta dolgo pričakovana nova nebesa res nastopila. Prav Mesijansko kraljestvo, ki se je tega leta rodilo, vlada iz nebes in Jehova mu je dal oblast nad vso zemljo. (Psalm 2:6–8) In ta kraljestvena vlada s Kristusom in njegovimi 144.000 sovladarji na čelu so nova nebesa. (Razodetje 14:⁠1)

22. Kdo bo sestavljal novo zemljo in kako se ljudje že danes pripravljajo na to, da bi postali jedro te nove ureditve?

²² Kaj pa nova zemlja? Enako kakor pri staroveški izpolnitvi bodo novo zemljo sestavljali ljudje, ki se z veseljem podrejajo vladarstvu te nove nebeške vlade. Že danes se milijoni ljudi, ki so sprejemljivega srca, podrejajo tej vladi in si prizadevajo ravnati se po njenih zakonih, zapisanih v Bibliji. Ti prihajajo iz vseh narodov, jezikov in ras ter skupaj služijo vladajočemu kralju Jezusu Kristusu. (Miha 4:1–4) Ko sedanje hudobne stvarnosti ne bo več, bo ta skupina predstavljala jedro nove zemlje, ki bo nazadnje preraslo v ves svet obsegajočo družbo bogaboječih ljudi, ki bodo podedovali  zemeljsko področje Božjega kraljestva. (Matevž 25:⁠34)

23. Kaj najdemo v knjigi Razodetje zapisano o ‚novih nebesih in novi zemlji‘ in kako se bo ta prerokba izpolnila?

²³ V knjigi Razodetje je opisano videnje apostola Janeza o prihajajočem Jehovovem dnevu, ko bo ta stvarnost odstranjena. Po tem bo Satan vržen v brezno. (Razodetje 19:11–20:3) Janez po tem opisu ponovi Izaijeve preroške besede, ko zapiše: »Videl sem novo nebo in zemljo novo.« Nadaljnje vrstice poročila o tem veličastnem videnju pripovedujejo o času, ko bo Bog Jehova korenito izboljšal razmere na zemlji. (Razodetje 21:1, 3–5) Jasno je torej, da bo imela Izaijeva obljuba o ‚novih nebesih in novi zemlji‘ čudovito izpolnitev v Božjem novem svetu! Nova zemeljska družba bo pod vlado novih nebes uživala duhovni in dobesedni raj. Prav res je tolažilna obljuba, da »o prejšnjem [boleznih, trpljenju in mnogih drugih stiskah, ki jih prenašajo ljudje] ne bode spomina in ne pride več na misel«. Česar koli se bomo takrat morda spomnili, nas ne bo tako zelo prizadelo ali zabolelo, kakor danes obremenjuje srce mnogih.

24. Zakaj se bo Jehova veselil obnove Jeruzalema in česa ne bo več slišati po ulicah tega mesta?

²⁴ Izaijevo prerokovanje se nadaljuje: »Veselite in radujte se vekomaj tega, kar jaz ustvarjam. Zakaj, glejte, jaz preustvarjam Jeruzalem v radost in ljudstvo njegovo v veselje. In radoval se bom nad Jeruzalemom in veselil se ljudstva svojega, in ne bo se več čul v njem joka glas, ne vpitja glas.« (Izaija 65:18, 19) Vrnitve v domovino pa se ne bodo veselili samo Judje, temveč se bo veselil tudi Bog, saj bo tako polepšal Jeruzalem, ki bo  ponovno središče pravega čaščenja na zemlji. V mestu ne bo več slišati jokanja nad nesrečo, ki se je pred več desetletji razlegalo po ulicah.

25., 26. a) Kako Jehova v naših dneh spreminja Jeruzalem »v radost«? b) Kaj bo Jehova naredil po novem Jeruzalemu in zakaj se lahko danes veselimo?

²⁵ Tudi danes Jehova spreminja »Jeruzalem v radost«. Kako pa? Kot smo že videli, bodo nova nebesa, ki so se pojavila leta 1914, nazadnje štela 144.000 sovladarjev, in ti bodo med drugim sestavljali nebeško vlado. Ti so preroško opisani kot »Jeruzalem novi«. (Razodetje 21:2) In o tem novem Jeruzalemu Bog pravi: »Glejte, jaz preustvarjam Jeruzalem v radost in ljudstvo njegovo v veselje.« Bog bo po novem Jeruzalemu na poslušno človeštvo izlil neizmerne blagoslove. Nič več ne bo slišati joka ali vpitja, saj bo Jehova izpolnil vse, »česar želi srce [naše]«. (Psalm 37:3, 4)

²⁶ Res se lahko danes upravičeno veselimo! Jehova bo kmalu posvetil svoje slavno ime, ko bo uničil vse svoje nasprotnike. (Psalm 83:17, 18) Takrat bodo imela nova nebesa popoln nadzor. Kako enkratne razloge torej imamo, da se večno veselimo tega, kar Bog ustvarja!

Obljubljena je varna prihodnost

27. Kako Izaija opiše varnost, katero bodo uživali Judje, ki se bodo vrnili v svojo domovino?

²⁷ Kako pa bodo Judje, ki se bodo vrnili v domovino, živeli pod novimi nebesi, ko se bo prerokba prvič izpolnila? Jehova pravi: »Ne bode odondod več otroka, ki bi živel le malo dni, ne starca, ki bi ne dopolnil svojih dni; kajti kdor umre stoleten, bode še mladenič,  a grešnik, sto let star, bo proklet.« (Izaija 65:20) Kako čudovita slika varnosti, ki jo bodo uživali pregnanci, ko se bodo vrnili v svojo obnovljeno domovino! Komaj nekaj dni staremu otroku, novorojenčku, ne bo grozila predčasna smrt. Smrti se ne bo treba bati niti starcu, ki še ne bi odživel vsega življenja. * Kako tolažilne so te Izaijeve besede za Jude, ki se bodo vrnili na Judovo! V svoji deželi bodo varni in ne bo jim treba skrbeti, da bi jim sovražniki vzeli otroke ali jim umorili moške.

28. Kaj se naučimo iz Jehovovih besed o življenju v novem svetu pod Božjim kraljestvom?

²⁸ Kaj nam Jehovove besede povedo o življenju v prihajajočem novem svetu? Pod Božjim kraljestvom bo pred vsakim otrokom varna prihodnost. Nikoli več se ne bo zgodilo, da bi smrt vzela bogaboječega človeka v njegovih najlepših letih. Ravno nasprotno, poslušno človeštvo bo varno in bo lahko uživalo življenje. Kaj pa se bo zgodilo z vsakim, ki bi se hotel upreti Bogu? Takšni bodo izgubili prednost živeti. Četudi bo uporni grešnik »sto let star«, bo umrl. In v primerjavi s tem, kako dolgo bi lahko živel – neskončno dolgo – bo takšen še »mladenič«.

29. a) Česa vsega se bo lahko Božje poslušno ljudstvo veselilo v obnovljeni Judovi deželi? b) Zakaj so drevesa ustrezen simbol dolgega življenja? (Glej podčrtno opombo.)

²⁹ Jehova svoj opis razmer v obnovljeni Judovi deželi še nadaljuje: »Zidali bodo hiše ter v njih prebivali, in sadili vinograde in jedli njih sad. Ne bodo zidali, kdo drugi  pa prebival, ne bodo sadili, kdo drugi pa užival; zakaj kakor so dnevi drevesa, bodo ljudstva mojega dnevi, in rok svojih delo bodo dolgo uživali izvoljenci moji.« (Izaija 65:21, 22) Ko se bo Božje poslušno ljudstvo vrnilo v opustošeno Judovo deželo, v kateri gotovo ne bo ne hiš ne vinogradov, se bo lahko razveselilo tega, da bo vsak lahko imel svoj dom in jedel pridelek svojega vinograda. Bog bo blagoslovil njihovo delo in bodo dolgo živeli – kakor dolgo živi drevo – ter uživali sadove svojega dela. *

30. Kakšno veselo stanje uživajo Jehovovi služabniki že danes in kaj bodo uživali v novem svetu?

³⁰ Ta prerokba se izpolnjuje tudi v naših dneh. Jehovovo ljudstvo je leta 1919 prišlo iz duhovnega pregnanstva in začelo obnavljati svojo »deželo« oziroma področje svojega delovanja in čaščenja. Začeli so ustanavljati občine in rojevati duhovne sadove. Tako Jehovovo ljudstvo že danes uživa duhovni raj in mir, ki ga daje Bog. Lahko smo prepričani, da bo takšen mir vladal tudi v dobesednem raju. Niti zamisliti si ne moremo, kaj vse bo Jehova uresničil v novem svetu po svojih častilcih, ki so voljnih src in pridnih rok. Kakšna radost si bo zgraditi lasten dom in nato živeti v njem! Pod kraljestveno vlado ne bo nikoli zmanjkalo dela, ki človeka navdaja z zadovoljstvom. Kakšno veselje bo vedno ‚uživati dobro‘ pri sadovih svojega dela! (Propovednik 3:13) Ali bomo imeli dovolj časa, da bomo do popolnosti uživali v sadovih svojega dela? Seveda! Življenje  zvestih ljudi bo neskončno dolgo, »kakor so dnevi drevesa« – na tisoče let in še več!

31., 32. a) Katerih blagoslovov bodo deležni pregnanci, ki se bodo vrnili v domovino? b) Kaj se bo v novem svetu obetalo vsem zvestim?

³¹ Jehova našteje še več blagoslovov, ki jih bodo deležni pregnanci, ko se vrnejo: »Trudili se ne bodo brezuspešno in rodili ne bodo otrok za naglo smrt; kajti seme bodo blagoslovljenih od GOSPODA in njih zarod ž njimi.« (Izaija 65:23) Jehova bo te Jude, ki se bodo vrnili, blagoslovil, tako da se ne bodo trudili zaman. Starši ne bodo otrok rodili le zato, da bi ti potem kmalu umrli. Blagoslovov obnove tako ne bodo uživali samo nekdanji pregnanci, temveč bodo z njimi tudi njihovi potomci. Bog je tako zelo željan potešiti potrebe svojega ljudstva, da je obljubil: »Zgodi se, da odgovorim, preden bodo klicali; ko bodo še govorili, jih uslišim.« (Izaija 65:⁠24)

³² Kako bo Jehova izpolnil vse te obljube v prihajajočem novem svetu? Morali bomo počakati in bomo videli. Jehova nas ni seznanil z vsemi podrobnostmi, toda lahko smo prepričani, da se zvesti ljudje ne bodo nikoli več ‚trudili brezuspešno‘. Velika množica tistih, ki bodo preživeli harmagedon, in tudi otroci, ki se jim bodo morda rodili, bodo imeli pred sabo zelo dolgo in zadovoljno življenje – večno življenje! Tudi tisti, ki bodo vstali od mrtvih in se odločili živeti po Božjih merilih, bodo v novem svetu veseli. Jehova bo uslišal njihove potrebe in jih že celo vnaprej potešil. Jehova bo čisto zares odprl svojo roko in zadovoljeval primerne ‚želje vsega živega‘. (Psalm 145:16, SSP)

33. V katerem pomenu bodo živali mirne, ko se bodo Judje vrnili v svojo domovino?

 ³³ Kako obsežna pa bosta obljubljeni mir in varnost? Jehova ta del prerokovanja sklene takole: »Volk in jagnje se bosta pasla skupaj in lev bo slamo grizel kakor vol, kači pa bode prah hrana. Ne bodo delali škode, ne pogubno ravnali po vsej gori svetosti moje, pravi GOSPOD.« (Izaija 65:25) Ko se bo zvesti judovski ostanek vrnil v svojo domovino, bo zanj skrbel Jehova. Lev ne bo nevaren niti Judom samim niti njihovim domačim živalim, saj bo tako rekoč jedel slamo kakor vol. Ta obljuba je zanesljiva, saj se končuje z besedami »pravi GOSPOD«. Njegova beseda pa se vselej uresniči! (Izaija 55:10, 11)

34. Katero vznemirljivo izpolnitev imajo Jehovove besede danes in katero bodo imele v novem svetu?

³⁴ Jehovove besede se danes navdušujoče izpolnjujejo med pravimi častilci. Bog je po letu 1919 blagoslovil duhovno deželo svojega ljudstva, spremenil jo je v duhovni raj. Vsi, ki pridejo v ta duhovni raj, naredijo v svojem življenju velike spremembe. (Efežanom 4:22–24) Ljudje, ki so bili nekoč po lastnostih podobni zverem – ki so morda druge izkoriščali ali jih kako drugače mučili – so s pomočjo Božjega duha toliko napredovali, da so te neželene lastnosti premagali. Zdaj živijo v miru s soverniki in skupaj z njimi enotno častijo Boga. Blagoslovi, ki jih sedaj uživa Jehovovo ljudstvo v svojem duhovnem raju, se bodo razširili v dobesedni raj, v katerem bo vladal mir med ljudmi, kakor tudi med ljudmi in živalmi. Lahko smo prepričani, da bo človeštvo ob času, ki ga je določil Bog, začelo prav izpolnjevati tudi Božjo prvotno nalogo: »Podvrzita si jo [zemljo], in gospodujta ribam morskim in pticam nebeškim  in vsem zverem, lazečim po zemlji.« (1. Mojzesova 1:⁠28)

35. Zakaj se lahko upravičeno ‚vekomaj radujemo‘?

³⁵ Kako hvaležni smo Jehovu za obljubo, da bo ustvaril ‚nova nebesa in novo zemljo‘! Ta obljuba se je izpolnila že leta 537 pr. n. š. in se izpolnjuje tudi danes. Obe izpolnitvi usmerjata na pot, ki poslušno človeštvo vodi v sijajno prihodnost. Jehova nam je v svoji dobrotljivosti po Izaijevi prerokbi posredoval bežen vpogled v to, kaj je pripravil za te, ki ga ljubijo. Prav zares lahko upravičeno ubogamo Jehovove besede: »Radujte se vekomaj tega, kar jaz ustvarjam.« (Izaija 65:⁠18)

[Podčrtne opombe]

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 389]

V Božjem novem svetu bomo imeli več kot dovolj časa, da bomo lahko uživali delo svojih rok