Trinajsto poglavje

‚Skupaj vriskajte!‘

Izaija 52:1–12

1. Zakaj so preroške besede iz 52. poglavja Izaijeve knjige vir radosti in kateri dve izpolnitvi imajo?

OSVOBODITEV! Ali se lahko ljudstvu v ujetništvu obeta še kaj bolj veselega od tega? Osvoboditev in obnova sta glavna tema Izaijeve knjige, zato ne preseneča, da ni v nobeni drugi biblijski knjigi (razen samo še v Psalmih) toliko izrazov radosti kakor prav v tej knjigi. Razlog za veselje Božjega ljudstva je še posebej razviden iz 52. poglavja Izaijeve knjige. V tem poglavju zapisane preroške besede so se izpolnile na Jeruzalemu leta 537 pr. n. š. V večjem pa se bodo izpolnile na ‚gornjem Jeruzalemu‘, Jehovovi nebeški organizaciji duhovnih stvarjenj, ki je včasih opisana kot mati in žena. (Galatom 4:26; Razodetje 12:⁠1)

»Obleci moč svojo, o Sion«

2. Kdaj se Sion zbudi in kako se to zgodi?

² Jehova po Izaiju svojemu ljubljenemu mestu, Sionu, kliče: »Zbudi se, zbudi, obleci moč svojo, o Sion; obleci oblačila dike svoje, o Jeruzalem, sveto mesto! Kajti odslej ne stopi več v te neobrezani in nečisti. Otresi si prah, vstani, sedi, Jeruzalem; reši se vezi vratu svojega, o ujeta hči sionska!« (Izaija 52:1, 2) Jeruzalemčani so izzvali Jehovovo jezo, zato je bilo njihovo mesto 70 let opustošeno.  (2. kraljev 24:4; 2. letopisov 36:15–21; Jeremija 25:8–11; Daniel 9:2) Zdaj pa je čas, da se Jeruzalem zbudi iz svojega dolgega obdobja nedejavnosti in se ogrne v lepa oblačila svobode. Jehova je navedel Cira, da je osvobodil ‚ujeto hčer sionsko‘, tako da lahko nekdanji jeruzalemski prebivalci in njihovi potomci zapustijo Babilon, se vrnejo v Jeruzalem in obnovijo pravo čaščenje. V Jeruzalemu ne sme biti nikogar, ki bi bil neobrezan ali nečist. (Ezra 1:1–4)

3. Zakaj se lahko občina maziljenih kristjanov imenuje »hči sionska« in v katerem pomenu so ti kristjani osvobojeni?

³ Te Izaijeve besede se izpolnijo tudi na krščanski občini. Občino maziljenih kristjanov bi lahko opisali kot novodobno ‚hči sionsko‘, saj je »gornji Jeruzalem« njena mati. * Maziljenci so osvobojeni poganskih in odpadniških naukov, zato morajo ostati čisti pred Jehovom, pa ne z meseno obrezo, temveč z obrezo srca. (Jeremija 31:33; Rimljanom 2:25–29) To med drugim pomeni, da morajo ostati duhovno, umsko in moralno čisti pred Jehovom. (1. Korinčanom 7:19; Efežanom 2:⁠3)

4. Katere izkušnje zemeljskih predstavnikov ‚gornjega Jeruzalema‘ odsevajo izkušnje staroveških prebivalcev Jeruzalema, čeprav »gornji Jeruzalem« ni bil nikoli neposlušen Jehovu?

⁴ Res je, da »gornji Jeruzalem« ni bil nikoli neposlušen Jehovu. Vendar so njegovi predstavniki na zemlji – maziljeni kristjani – med prvo svetovno vojno nevede prekršili Jehovov zakon, ker niso pravilno razumeli prave krščanske nevtralnosti. Izgubili so  Božjo naklonjenost in postali duhovni ujetniki ‚Babilona velikega‘, svetovnega krivoverstvenega imperija. (Razodetje 17:5) Njihovo sužnjevanje je doseglo vrhunec junija 1918, ko so na temelju lažnih obtožb, med drugim tudi zarotništva, zaprli osem članov osebja Watch Tower Society. Takrat se je organizirano oznanjevanje dobre novice skoraj povsem ustavilo. Toda leta 1919 se je že razlegel glasen poziv k duhovni budnosti. Maziljeni kristjani so se začeli dosledneje ločevati od moralne in duhovne nečistosti Babilona Velikega. Dvignili so se iz prahu, iz ujetništva, in »gornji Jeruzalem« je dobil sijaj ‚svetega mesta‘, v katerem duhovna nečistost ni dovoljena.

5. Zakaj ima Jehova vso pravico svoje ljudstvo odkupiti, ne da bi mu zato bilo treba osvajalcem plačati kakšno nadomestilo?

⁵ Jehova je tako leta 537 pr. n. š. kakor tudi leta 1919 n. š. z vso pravico osvobodil svoje ljudstvo. Izaija pojasnjuje: »Kajti tako pravi GOSPOD: Brez plačila ste bili prodani in brez denarja boste odkupljeni.« (Izaija 52:3) Niti staroveški Babilon niti Babilon Veliki nista ničesar plačala, ko sta si Božje zavezno ljudstvo vzela za sužnje. Nobene denarne kupčije ni bilo, zato je bil Jehova še vedno pravni lastnik svojega ljudstva. Naj bi se torej čutil komu kaj dolžnega? Seveda ne. Jehova je lahko v obeh primerih upravičeno odkupil svoje častilce, ne da bi mu za to bilo treba osvajalcem dati kakršno koli nadomestilo. (Izaija 45:⁠13)

6. Katerega zgodovinskega nauka Jehovovi sovražniki niso upoštevali?

⁶ Jehovovi sovražniki se iz zgodovine niso prav nič naučili. Beremo namreč: »Tako pravi Gospod Jehova: V Egipt doli je bilo šlo ljudstvo moje s početka, da bi tujčevalo  tam, in Asirec ga je tlačil za nič.« (Izaija 52:4) Egiptovski faraon je zasužnjil Izraelce, ki so bili v njegovo deželo povabljeni kot gostje. Toda Jehova je faraona in njegovo vojsko utopil v Rdečem morju. (2. Mojzesova 1:11–14; 14:27, 28) Ko je asirski kralj Senaherib grozil Jeruzalemu, je Jehovov angel pobil 185.000 njegovih vojakov. (Izaija 37:33–37) Podobno tudi staroveški Babilon in Babilon Veliki ne moreta uiti posledicam tega, da sta zatirala Božje ljudstvo.

‚Moje ljudstvo bo spoznalo moje ime‘

7. Kako to, da je Jehovovo ljudstvo v ujetništvu, vpliva na Božje ime?

⁷ To, da je Jehovovo ljudstvo v ujetništvu, vpliva na Božje ime, kot je razvidno iz prerokbe: »Sedaj pa, kaj mi je tukaj storiti? govori GOSPOD; kajti ljudstvo moje so na tuje vzeli brez plačila! gospodovalci njegovi ukajo, govori GOSPOD, in neprestano, ves dan je v zaničevanju ime moje. Zato bo ljudstvo moje spoznalo ime moje; zato spoznajo prav tisti dan, da sem jaz tisti, ki govori: Glej, tukaj sem!« (Izaija 52:5, 6) Kaj je Jehovu  sploh treba storiti v trenutnem položaju? Zakaj naj bi ga zanimalo to, da je Izrael zasužnjen v Babilonu? Jehova mora ukrepati zato, ker je Babilon odpeljal v ujetništvo njegovo ljudstvo in ukal zaradi zmage nad njim. S takšnim bahanjem pa je Babilon zaničeval Jehovovo ime. (Ezekiel 36:20, 21) Ni doumel, da je do opustošenja Jeruzalema prišlo zato, ker Jehova ni bil zadovoljen s svojim ljudstvom. Babilon na zasužnjenost Judov gleda kot na dokaz slabosti njihovega Boga. Babilonski sokralj Belsazar se Jehovu celo posmehuje, s tem da med gostijo v čast babilonskim bogovom uporablja posode iz njegovega templja. (Daniel 5:1–4)

8. Kako se je z Jehovovim imenom ravnalo po smrti apostolov?

⁸ Kako se vse to nanaša na »gornji Jeruzalem«? Odkar je odpadništvo pognalo korenine med tako imenovanimi kristjani, bi se lahko reklo, da se ‚zavoljo [teh ljudi] Božje ime preklinja med pogani‘. (Rimljanom 2:24; Dejanja 20:29, 30) Tako so Judje iz praznoverja nazadnje Božje ime kar nehali uporabljati. Kmalu po smrti apostolov so jih začeli posnemati tudi odpadli kristjani in še oni nehali uporabljati Božje lastno ime. Iz odpadništva se je razvilo tako imenovano krščanstvo, ki je glavni del Babilona Velikega. (2. Tesaloničanom 2:3, 7; Razodetje 17:5) To krščanstvo je s svojo nebrzdano nemoralo ter razvpito krvno krivdo osramotilo Jehovovo ime. (2. Petrov 2:1, 2)

9., 10. Do kakšnega poglobljenega razumevanja Jehovovih meril in samega imena Jehova je prišlo novodobno Božje zavezno ljudstvo?

⁹ Pripadniki Božjega zaveznega ljudstva so leta 1919, ko jih je Večji Cir, Jezus Kristus, osvobodil iz ujetništva  Babilona Velikega, začeli bolje razumevati Jehovove zahteve. Že prej so se očistili mnogih naukov tako imenovanega krščanstva, ki imajo svoje korenine v predkrščanskem poganstvu, denimo nauka o trojici, nesmrtnosti duše in večnem mučenju v ognjenem peklu. Zdaj pa so se začeli očiščati še vseh drugih sledi babilonskega vpliva. Prav tako so doumeli, kako pomembno je ostati strogo nevtralen do strankarskih zadev tega sveta. Hoteli so se celo očistiti vsake krivde za kri, ki so si jo morda nekateri med njimi nakopali.

¹⁰ Novodobni Božji služabniki so si tudi poglobili razumevanje glede pomembnosti imena Jehova. Leta 1931 so sprejeli ime Jehovove priče ter tako javno oznanili, da podpirajo Jehova in njegovo ime. Poleg tega so Jehovove priče po letu 1950 z objavo biblijskega prevoda New World Translation Božje ime zopet postavili na pravo mesto v Bibliji. Da, začeli so ceniti ime Jehova in ga oznanjati do konca zemlje.

‚Ta, ki prinaša dobro novico‘

11. Zakaj je vzklik »Tvoj Bog je zakraljeval!« primeren glede na dogodke leta 537 pr. n. š.?

¹¹ Naša pozornost je sedaj usmerjena nazaj na Sion, ko je ta še opustošen. Prihaja sel z dobro novico: »Kako lepe so na gorah noge tistega, ki prinaša dobro novico, ki oznanja mir, ki prinaša dobro novico o nečem boljšem, ki oznanja rešitev, ki govori Sionu: ‚Tvoj Bog je zakraljeval!‘ « (Izaija 52:7, NW) Kako bi lahko rekli, da je leta 537 pr. n. š. Sionov Bog zakraljeval? Ali ni Jehova že od nekdaj kralj? Seveda, on je »Kralj večnosti«! (Razodetje 15:3, NW) Vseeno pa je vzklik »Tvoj Bog je  zakraljeval!« primeren, saj sta padec Babilona ter kraljev razglas, naj se pozida tempelj v Jeruzalemu in obnovi čisto čaščenje, pomenila nov izraz Jehovove kraljevskosti. (Psalm 97:⁠1)

12. Kdo je bil prvi v ‚prinašanju dobre novice‘ in kako?

¹² V Izaijevih dneh ni bilo posameznika ali skupine, ki bi bila poznana kot ‚tisti, ki prinaša dobro novico‘. Danes pa je jasno, kdo prinaša dobro novico. Jezus Kristus je Jehovov največji sel miru. Ko je bil še na zemlji, je oznanjal dobro novico o tem, da bo človeštvo osvobojeno vseh učinkov greha, podedovanega od Adama, tudi bolezni in smrti. (Matevž 9:35) Jezus je bil zgled gorečnosti v oznanjevanju te dobre novice o nečem boljšem, saj je izkoristil vsako priložnost za poučevanje ljudi o Božjem kraljestvu. (Matevž 5:1, 2; Marko 6:34; Lukež 19:1–10; Janez 4:5–26) Njegovi učenci so ga v tem posnemali.

13. a) Kako apostol Pavel razširi pomen povedi »Kako lepe so na gorah noge tistega, ki prinaša dobro novico«? b) Zakaj lahko rečemo, da so noge slov »lepe«?

 ¹³ Apostol Pavel v svojem pismu Rimljanom citira Izaija 52:7, da bi poudaril, kako pomembno je oznanjevanje dobre novice. Postavi več vprašanj, ki bralca navajajo na razmišljanje, med drugim tudi: ‚Kako naj slišijo, če ni oznanjevalca?‘ Nato pa reče: »Kakor je pisano: Kako lepe so noge tistih, ki prinašajo veselo oznanilo o dobrih rečeh!« (Rimljanom 10:14, 15, SSP) S tem ko Pavel uporabi množinsko obliko »tistih« namesto edninske »tistega«, ki se pojavlja v izvirnem Izaijevem besedilu, še razširi krog tistih, na katere se nanaša Izaija 52:7. Vsi kristjani posnemajo Jezusa Kristusa in so sli dobre novice miru. Kako pa so njihove noge »lepe«? Izaija govori, kakor da bi glasnik prihajal v Jeruzalem z bližnjih judovskih gora. Od daleč je seveda nemogoče videti selove noge. Poudarek je na slu; noge pravzaprav predstavljajo sla samega. Enako kakor so bili Jezus in njegovi učenci krotkim v prvem stoletju videti lepi, so tudi danes Priče v veselje ponižnim ljudem, ki prisluhnejo oživljajočemu sporočilu, dobri novici.

14. Kako je Jehova zakraljeval v novodobnem času in od kdaj se to oznanja človeštvu?

¹⁴ Od kdaj pa se v novodobnem času sliši klic »Tvoj Bog je zakraljeval!«? Od leta 1919. Tega leta je J. F. Rutherford, tedanji predsednik Watch Tower Society, na zborovanju v Cedar Pointu v Ohiu navdušil svoje poslušalce z govorom »Nagovor sodelavcem«. Govor, ki je temeljil na Izaiju 52:7 in Razodetju 15:2, je vse navzoče spodbudil, naj se lotijo oznanjevanja. Tako so ‚lepe noge‘ začele hoditi po »gorah«. Prvi maziljeni kristjani  in pozneje tudi njihovi spremljevalci, ‚druge ovce‘, so goreče oznanjevali dobro novico, da je Jehova zakraljeval. (Janez 10:16) Kako pa je Jehova zakraljeval? Svojo kraljevskost je na novo izrazil leta 1914, ko je svojega Sina, Jezusa Kristusa, postavil za kralja v novo ustanovljenem nebeškem Kraljestvu. Poleg tega je Jehova še drugače izrazil svojo kraljevskost leta 1919, ko je ‚Božji Izrael‘ osvobodil iz Babilona Velikega. (Galatom 6:16; Psalm 47:8; Razodetje 11:15, 17; 19:⁠6)

»Tvoji stražarji povzdigujejo glas«

15. Kdo so »stražarji«, ki leta 537 pr. n. š. povzdignejo svoj glas?

¹⁵ Ali vzklik »Tvoj Bog je zakraljeval!« izzove kakšen odziv? Seveda. Izaija piše: »Poslušaj, tvoji stražarji povzdigujejo glas, vsi skupaj vriskajo, saj gledajo iz oči v oči GOSPODOVO vrnitev na Sion.« (Izaija 52:8, SSP) Leta 537 pr. n. š. ni bilo v Jeruzalemu nobenih dobesednih stražarjev, ki bi s svojega stražarskega mesta izrazili dobrodošlico prvim vračajočim se pregnancem. Mesto je bilo 70 let opustošeno. (Jeremija 25:11, 12) Torej so »stražarji«, ki povzdigujejo svoj glas, gotovo tisti Izraelci, ki prvi izvedo novico o obnovi Siona in so jo dolžni prenesti še drugim Sionovim otrokom. Ko stražarji leta 539 pr. n. š. vidijo, kako Jehova dá Babilon v roke Ciru, prav nič ne dvomijo, da Jehova osvobaja svoje ljudstvo. Skupaj z vsemi, ki se odzovejo na njihov klic, radostno vzklikajo, da bi tudi drugi slišali dobro novico.

16. Koga stražarji vidijo »iz oči v oči« in v katerem pomenu?

¹⁶ Budni stražarji so z Jehovom v tesnem osebnem odnosu, kakor bi ga videli »iz oči v oči«. (4. Mojzesova 14:14) To, da so tesno povezani z Jehovom in tudi med  seboj, poudarja njihovo enotnost in veselo naravo njihovega sporočila. (1. Korinčanom 1:⁠10)

17., 18. a) Kako novodobni stražar povzdiguje svoj glas? b) V katerem pomenu razred stražarja kliče ubrano?

¹⁷ V novodobni izpolnitvi svoje glasove povzdiguje razred stražarja, »zvesti in preudarni suženj«, pa ne le proti tistim, ki so že v Božji vidni organizaciji, temveč tudi proti drugim, ki so zunaj. (Matevž 24:45–47, NW) Leta 1919 se je slišal klic, naj se zbere še preostale maziljence, in leta 1922 je bil ta klic na zborovanju v Cedar Pointu v Ohiu še okrepljen s pozivom: »Oznanjujte, oznanjujte,  oznanjujte Kralja in njegovo kraljestvo.« Po letu 1935 pa se je pozornost preusmerila na zbiranje velike množice ovcam podobnih ljudi. (Razodetje 7:9, 10) Oznanilo o Jehovovi kraljevskosti se je v zadnjih letih še okrepilo. Kako pa? Leta 2000 je pri razglašanju Jehovove kraljevskosti sodelovalo kakih 6 milijonov ljudi v več kot 230 deželah in področjih. Poleg tega Stražni stolp, najvidnejše sredstvo razreda stražarja, to radostno sporočilo oznanjuje v več kot 130 jezikih.

¹⁸ Za sodelovanje v takšnem združevalnem delu je treba biti ponižen in ljubiti bratovščino. Da je klic učinkovit, morajo vsi sodelujoči oznanjati isto sporočilo, ki poudarja Božje ime Jehova, njegovo odkupno pripravo, modrost, ljubezen in Kraljestvo. Ko kristjani po vsem svetu tako enodušno delajo, se utrjuje njihova navezanost na Jehova, zaradi česar radostno sporočilo razglašajo ubrano.

19. a) Kako se »jeruzalemske razvaline« napolnijo z veseljem? b) V katerem pomenu je Jehova ‚razgalil svojo sveto roko‘?

¹⁹ Ob tem radostnem vzklikanju Božjega ljudstva je tudi njihovo bivališče videti veselo. Prerokba se nadaljuje: »Vzklikajte, vriskajte vse skupaj, jeruzalemske razvaline! Kajti GOSPOD je potolažil svoje ljudstvo, odkupil Jeruzalem. GOSPOD je razgalil svoj sveti laket [svojo sveto roko, NW] pred očmi vseh narodov in vsi konci zemlje bodo videli odrešenje našega Boga.« (Izaija 52:9, 10, SSP) S prihodom povratnikov iz Babilona so celo žalostni kraji opustelega Jeruzalema videti veseli, saj se lahko zdaj obnovi Jehovovo čisto čaščenje. (Izaija 35:1, 2) Očitno je, da je bila pri tem Jehovova roka. Jehova je ‚razgalil svojo sveto roko‘, kakor bi si zavihal rokave, da bi rešil svoje ljudstvo. (Ezra 1:2, 3)

20. Kaj je v novodobnem času že prineslo in kaj še bo prineslo to, da je Jehova razgalil svojo sveto roko?

 ²⁰ V teh »zadnjih dneh« je Jehova razgalil svojo sveto roko, da bi oživil maziljeni ostanek, ‚dve priči‘ iz knjige Razodetje. (2. Timoteju 3:1; Razodetje 11:3, 7–13) Po letu 1919 je bil ta ostanek pripeljan v duhovni raj, duhovno posest, v kateri sedaj uživa skupaj z milijoni svojih spremljevalcev, z drugimi ovcami. Jehova bo navsezadnje razgalil svojo sveto roko, da bi rešil svoje ljudstvo v ‚harmagedonu‘. (Razodetje 16:14, 16) Tedaj bodo »vsi konci zemlje [. . .] videli odrešenje našega Boga«.

Nujna zahteva

21. a) Kaj se zahteva od teh, ‚ki nosijo GOSPODOVE posode‘? b) Zakaj Judje nimajo razloga za paniko, ko odhajajo iz Babilona?

²¹ Kateri zapustijo Babilon in se vrnejo v Jeruzalem, morajo izpolniti določeno zahtevo. Izaija piše: »Odstopite, odstopite, idite odondod, ničesar nečistega se ne doteknite! Pojdite izsredi njega, očistite se vi, ki nosite posode GOSPODOVE! Kajti ne odidete v naglici [paniki, NW] in ne boste hodili begoma; ker GOSPOD bo hodil pred vami in zadnja straža vam bode Bog Izraelov.« (Izaija 52:11, 12) Odhajajoči Izraelci morajo v Babilonu pustiti vse, kar bi spominjalo na babilonsko krivo čaščenje. Ker nosijo Jehovove posode, ki so bile iz jeruzalemskega templja, morajo biti čisti, pa ne le na zunaj, obredno, temveč predvsem v svojem srcu. (2. kraljev 24:11–13; Ezra 1:7) Poleg tega nimajo razloga za paniko, saj gre Jehova pred njimi. Prav tako jim ni treba brezglavo teči, kakor da bi jim bili za petami krvoželjni zasledovalci. Izraelov Bog je njihova zadnja straža. (Ezra 8:21–23)

22. Kako Pavel poudari potrebo po čistosti med maziljenimi kristjani?

 ²² Izaijeve besede o ohranjanju čistosti imajo večjo izpolnitev na otrocih ‚gornjega Jeruzalema‘. Potem ko je Pavel opomnil korintske kristjane, naj se ne vpregajo v neenak jarem z neverniki, je citiral besede iz Izaija 52:11: »Zato odidite izmed njih in se ločite, govori Gospod, in  nečistega se ne dotikujte.« (2. Korinčanom 6:14–17) Kakor Izraelci, ki so se vračali domov iz Babilona, se morajo tudi kristjani varovati babilonskega krivega čaščenja.

23. Kako vse se današnji Jehovovi služabniki trudijo ohranjati svojo čistost?

²³ To se je še posebej izpolnjevalo na maziljenih sledilcih Jezusa Kristusa, ki so leta 1919 pobegnili iz Babilona Velikega. Postopoma so se očistili vseh sledi krivega čaščenja. (Izaija 8:19, 20; Rimljanom 15:4) Prav tako so se čedalje bolj zavedali, kako pomembno je ostati moralno čist. Resda so Jehovove priče vedno podpirali visoka moralna merila, toda leta 1952 so v Stražnem stolpu izšli članki, ki so poudarjali potrebo po discipliniranju nemoralnih posameznikov, da bi se občino ohranilo čisto. Takšen disciplinski ukrep pa pomaga tudi prestopniku samemu, da dojame potrebo po iskrenem kesanju. (1. Korinčanom 5:6, 7, 9–13; 2. Korinčanom 7:8–10; 2. Janezov 10, 11)

24. a) Kaj so »posode GOSPODOVE« v novodobnem času? b) Zakaj so današnji kristjani prepričani, da bo Jehova hodil pred njimi in bil njihova zadnja straža?

²⁴ Maziljeni kristjani so skupaj z veliko množico drugih ovc odločeni, da se ne bodo dotikali ničesar duhovno nečistega. Tako prečiščeni oziroma očiščeni pa izpolnjujejo pogoje, da lahko nosijo »posode GOSPODOVE« – dragocene Božje priprave za sveto službo, in sicer za oznanjevanje po hišah, vzpostavljanje in vodenje biblijskih poukov ter sodelovanje v drugih oblikah krščanske dejavnosti. Današnje Božje ljudstvo je lahko prepričano, da bo Jehova, če bodo pazili na svojo čistost, hodil pred njimi in bil njihova zadnja straža. Kot Božje čisto ljudstvo imajo obilico razlogov za to, da »skupaj vriskajo«!

[Podčrtna opomba]

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 183]

Sion bo osvobojen iz sužnosti

[Slika na strani 186]

Leta 1919 so se ‚lepe noge‘ spet pojavile po »gorah«

[Slika na strani 189]

Jehovove priče govorijo ubrano

[Slika na strani 192]

Kateri ‚nosijo posode GOSPODOVE‘, morajo biti moralno in duhovno čisti