Dvanajsto poglavje

Tolažba za Božje ljudstvo

Izaija 51:1–23

1. Kakšna mračna prihodnost čaka Jeruzalem in njegove prebivalce ter kakšno upanje je vendarle pred njimi?

JUDJE bodo v babilonskem ujetništvu 70 let, torej eno povprečno življenjsko dobo človeka. (Psalm 90:10; Jeremija 25:11; 29:10) Večina izraelskih ujetnikov se bo postarala in umrla v Babilonu. Samo pomislite, kako ponižani bodo ob roganju in zasmehovanju sovražnikov. Pomislite tudi, kolikšna sramota se bo zgrnila na njihovega Boga, Jehova, ko bo mesto, na katero je položil svoje ime, tako dolgo ležalo opustošeno. (Nehemija 1:9; Psalm 132:13; 137:1–3) Izraelcem tako ljubljenega templja, ki je bil napolnjen z Božjo slavo, ko ga je Salomon posvetil, ne bo več. (2. letopisov 7:1–3) Kako brezupno! Toda Jehova po Izaiju napove obnovo. (Izaija 43:14; 44:26–28) Več prerokb o tej temi, torej o tolažbi in zagotovilu, najdemo prav v 51. poglavju Izaijeve knjige.

2. a) Komu Jehova po Izaiju namenja svoje tolažilno sporočilo? b) Kako si zvesti Judje ‚prizadevajo za pravičnostjo‘?

² Jehova vsem v Judu, ki so mu s srcem naklonjeni, pravi: »Poslušajte me vi, ki si prizadevate za pravičnost, vi, ki iščete GOSPODA!« (Izaija 51:1a, SSP) ‚Prizadevati si za pravičnost‘ pomeni nekaj delati. Kateri ‚si  prizadevajo za pravičnost‘, ne govorijo le, da so Božje ljudstvo, temveč si tudi goreče prizadevajo, da bi bili pravični in bi živeli skladno z Božjo voljo. (Psalm 34:15; Pregovori 21:21) Na Jehova gledajo kot na edini Vir pravičnosti in ‚iščejo GOSPODA‘. (Psalm 11:7; 145:17) To ne pomeni, da še ne vedo, kdo je Jehova ali kako se mu bližati v molitvi. To pomeni, da si prizadevajo, da bi se mu približali, ga častili, molili k njemu in iskali njegovo vodstvo v vsem, kar delajo.

3., 4. a) Kdo je ‚skala‘, iz katere so bili izsekani Judje, in kdo ‚votlina jame‘, iz katere so bili izkopani? b) Zakaj bo Judom v tolažbo to, če se bodo spominjali svojih korenin?

³ Vendar pa je teh, ki si resnično prizadevajo za pravičnostjo, v Judu sorazmerno malo, zaradi česar so morda malodušni in obupani. Jehova jih zato spodbudi s prispodobo o kamnolomu: »Glejte na skalo, iz katere ste izsekani, in v votlino jame, iz katere ste izkopani! Glejte na Abrahama, očeta svojega, in na Saro, ki vas je rodila: kajti poklical sem ga, ko je bil edinec, in sem ga blagoslovil in ga pomnožil.« (Izaija 51:1b, 2) ‚Skala‘, iz katere so bili Judje izsekani, je Abraham, zgodovinska osebnost, na katero je Izrael zelo ponosen. (Matevž 3:9; Janez 8:33, 39) On je praoče tega naroda, človek, iz katerega ta narod izvira. ‚Votlina jame‘ pa je Sara, iz katere je izšel Izraelov prednik, Izak.

⁴ Abraham in Sara sta bila brez otrok in sta že tudi preživela dobo, ko bi jih lahko imela. Vendar je Jehova Abrahamu obljubil, da ga bo blagoslovil in ga »pomnožil«. (1. Mojzesova 17:1–6, 15–17) Abraham in Sara sta po Božjem posredovanju dobila nazaj razmnoževalne sposobnosti ter tako v starosti spočela  otroka. Iz njega je potem izšel Božji zavezni narod. Tako je Jehova povzročil, da je ta mož, Abraham, postal oče velikega naroda, ki je pozneje postal tako številen, kakor je zvezd na nebu. (1. Mojzesova 15:5; Dejanja 7:5) Če je Jehova lahko pripeljal Abrahama iz oddaljene dežele in ustvaril iz njega mogočen narod, potem lahko gotovo izpolni tudi obljubo, da bo osvobodil zvesti ostanek iz babilonskega suženjstva, ga pripeljal nazaj v domovino in zopet oblikoval v velik narod. Bog je svojo obljubo Abrahamu izpolnil in izpolnil bo tudi obljubo, ki jo je dal ujetim Judom.

5. a) Koga upodabljata Abraham in Sara? Pojasnite. b) Kdo v končni izpolnitvi izvira iz ‚skale‘?

⁵ To simbolično izkopavanje, omenjeno v Izaiju 51:1, 2, pa verjetno predstavlja še nekaj. V Peti Mojzesovi  knjigi 32:18, SSP, je Jehova imenovan ‚Skala‘, ki je rodila Izrael, in kot tisti, ‚ki je [Izrael] spravil na svet‘. V tej zadnji besedni zvezi je v hebrejščini rabljen isti glagol kakor v Izaiju 51:2 v zvezi s Saro, ki rodi Izrael. Potemtakem je Abraham preroška podoba Jehova, Večjega Abrahama. Abrahamova žena Sara pa dobro upodablja vso Jehovovo nebeško organizacijo duhovnih stvarjenj, ki je v Svetem pismu predstavljena z Božjo ženo. (1. Mojzesova 3:15; Razodetje 12:1, 5) V končni izpolnitvi teh besed iz Izaijeve prerokbe je narod, ki pride iz ‚skale‘, ‚Božji Izrael‘, občina z duhom maziljenih kristjanov, ki se je rodila ob binkoštih leta 33 n. š. Kot smo že obravnavali v prejšnjih poglavjih te knjige, je ta narod prišel v babilonsko ujetništvo leta 1918, leta 1919 pa se je vrnil v stanje duhovne blaginje. (Galatom 3:26–29; 4:28; 6:⁠16)

6. a) Kaj čaka Judovo deželo in do kakšne obnove bo moralo priti? b) Na katero novodobno obnovo nas spominja Izaija 51:3?

⁶ Jehova pa Siona oziroma Jeruzalema ne tolaži samo z obljubo o številnem narodu. Takole beremo: »GOSPOD bo potolažil hčer sionsko, potolažil bo vse njene razvaline. Iz puščave bo naredil raj [Eden, NW], iz pustinje GOSPODOV vrt. V njej bodo doma radost in veselje, hvalnica in glas pesmi.« (Izaija 51:3, SSP) Med 70-letno opustelostjo se bo Judovo spremenilo v pustinjo, preraslo s trnjem, robidovjem in drugim divjim rastlinjem. (Izaija 64:10; Jeremija 4:26; 9:10–12) Potemtakem Judovo ne bo le ponovno naseljeno, temveč bo morala obnova zajemati tudi obnovo dežele, ki bo spremenjena v edenski vrt z namakanimi plodnimi polji in rodovitnimi sadovnjaki. Videti bo, kakor da se  tla veselijo. V primerjavi z opustelostjo med pregnanstvom bo dežela res rajska. Maziljeni ostanek Božjega Izraela je v duhovnem smislu vstopil v prav takšen raj leta 1919. (Izaija 11:6–9; 35:1–7)

Razlogi za zaupanje v Jehova

7., 8. a) Kaj Jehova misli s tem, ko ljudstvo pozove, naj obrne ušesa k njemu? b) Zakaj je pomembno, da Juda posluša Jehova?

⁷ Jehova ljudstvo znova poziva, naj mu prisluhne, ko reče: »Poslušajte me, ljudstvo moje, in narod moj, obrnite ušesa v me! kajti postava pride od mene, in pravico [sodno odločbo, NW] svojo postavim ljudstvom za svetlobo. Blizu je pravičnost moja, izšlo je zveličanje moje, in roke moje bodo sodile ljudstva, v meni bodo imeli upanje otoki in čakali bodo rame moje [mojo roko, NW].« (Izaija 51:4, 5)

⁸ Jehova s tem, ko ljudstvo pozove, naj obrne ušesa k njemu, ne misli samo tega, naj prisluhnejo, da bi slišali njegovo sporočilo. Reči hoče, naj bodo pozorni, da bi po slišanem tudi ravnali. (Psalm 49:1; 78:1) Narod mora dojeti, da je Jehova Vir pouka, pravice in rešitve. On je edini Vir duhovnega razsvetljenja. (2. Korinčanom 4:6) On je tudi končni Sodnik človeštva. Zakoni in sodne odločbe, ki izvirajo od Jehova, so luč tistim, ki se jim pustijo voditi. (Psalm 43:3; 119:105; Pregovori 6:⁠23)

9. Komu bodo poleg Božjega zaveznega ljudstva še koristila Jehovova rešilna dejanja?

⁹ Vse to pa naj se ne bi uresničilo le na Božjem zaveznem ljudstvu, temveč naj bi to doživeli ljudje vsepovsod, celo tisti na najbolj oddaljenih morskih otokih, ki so naklonjeni sporočilu. Če bodo zaupali v Boga in  njegovo sposobnost, da lahko ukrepa v dobro svojih zvestih služabnikov in jih reši, ne bodo razočarani. Njegova sila oziroma moč, ki jo predstavlja njegova roka, je zanesljiva; nihče je ne more ustaviti. (Izaija 40:10, NW; Lukež 1:51, 52) Podobno so se danes zaradi gorečega oznanjevanja preostalih članov Božjega Izraela milijoni, mnogi tudi z oddaljenih morskih otokov, obrnili k Jehovu in začeli verovati vanj.

10. a) Katero resnico bo kralj Nebukadnezar prisiljen spoznati? b) Katera »nebesa« in »zemlja« bosta pokončana?

¹⁰ Jehova v nadaljevanju omeni resnico, ki se jo bo moral naučiti babilonski kralj Nebukadnezar. Jehovu ne more nič, ne v nebesih ne na zemlji, preprečiti, da ne bi izpolnil svoje volje. (Daniel 4:34, 35) Beremo namreč: »Povzdignite proti nebesom oči in glejte zemljo spodaj! zakaj nebesa izginejo kakor dim in zemlja se postara kakor obleka, in prebivalci njeni pomrjo enako [kakor mušice, SSP]. Ali zveličanje moje bode vekomaj in pravičnost moja se ne okruši.« (Izaija 51:6) Resda ni v skladu s politiko babilonskih monarhov, da bi ujetnikom kdaj dovolili vrniti se domov, toda Jehovu ne bo moglo nič preprečiti, da ne bi rešil svojega  ljudstva. (Izaija 14:16, 17) Babilonska »nebesa«, oziroma vladajoča oblast, bodo poražena. Babilonska »zemlja«, podložniki te vladajoče oblasti, bo postopoma izginila. Da, celo največja sila tistega časa se ne more postaviti po robu Jehovovi moči ali preprečiti Njegovih rešilnih dejanj.

11. Zakaj je dokončna izpolnitev prerokbe, da bosta babilonska »nebesa« in »zemlja« uničena, spodbudna za današnje kristjane?

¹¹ Današnji kristjani vedo, da so se te preroške besede popolnoma izpolnile, in to jim je zares v spodbudo! Zakaj? Ker je apostol Peter s podobnimi izrazi govoril o dogodku, ki se še mora zgoditi. Govoril je o hitro bližajočem se Jehovovem dnevu, »spričo katerega razpadejo nebesa v ognju in se prvine goreč raztope«. Nato pa je rekel: »Novih [. . .] nebes in nove zemlje pričakujemo po obljubi njegovi, v katerih prebiva pravičnost.« (2. Petrov 3:12, 13; Izaija 34:4; Razodetje 6:12–14) Resda morda mogočni narodi in njihovi zvezdam podobni vzvišeni vladarji kljubujejo Jehovu, toda ob času, ki ga je on določil, bodo uničeni, kakor bi kdo pomečkal navadno mušico. (Psalm 2:1–9) Le Božja pravična vlada bo večno vladala pravični človeški družbi. (Daniel 2:44; Razodetje 21:1–4)

12. Zakaj se Božji služabniki ne bi smeli bati, kadar jih človeški nasprotniki sramotijo?

¹² Jehova sedaj spregovori ljudem, ‚ki si prizadevajo za pravičnost‘. Takole pravi: »Poslušajte me vi, ki poznate pravičnost, ljudstvo, ki ima postavo mojo v srcu svojem: Ne bojte se zasramovanja smrtnega človeka in ne plašite se njih preklinjanja! Zakaj kakor sukno jih  razje molj in kakor volno jih razgrize črvič; pravičnost moja pa bode vekomaj in zveličanje moje od roda do roda.« (Izaija 51:7, 8) Kateri zaupajo v Jehova, bodo zaradi svojega poguma osramočeni in zasmehovani, toda tega se jim ni treba bati. Zasmehovalci so navadni ljudje, ki bodo ‚razjedeni‘, kakor volneno obleko razjejo molji. * Kakor zvesti Judje starega časa se tudi današnji pravi kristjani nimajo kaj bati svojih nasprotnikov. Večni Bog, Jehova, je njihova rešitev. (Psalm 37:1, 2) To, da sovražniki Jehovovo ljudstvo zasmehujejo, dokazuje, da ima to ljudstvo Božji duh. (Matevž 5:11, 12; 10:24–31)

13., 14. Kaj upodabljata izraza ‚Rahab‘ in ‚morska pošast‘ ter kako je slednja ‚razsekana‘ in ‚prebodena‘?

¹³ Izaija nato, kakor da bi hotel priklicati Jehova, naj ukrepa v korist svojega ujetega ljudstva, reče: »Zbudi se, zbudi! Oboroži se z močjo, Gospodova roka! Zbudi se kakor v dnevih davnine, pri starodavnih rodovih! Nisi li ti razsekala Rahaba, morsko pošast prebodla? Nisi li ti posušila morja, vode velikega brezna? Naredila morske globine za pot odkupljenih?« (Izaija 51:9, 10, EI)

¹⁴ Zgodovinski zgledi, o katerih govori Izaija, so dobro izbrani. Vsak Izraelec ve, kako je bil narod rešen iz Egipta in je prečkal Rdeče morje. (2. Mojzesova 12:24–27; 14:26–31) Izraza ‚Rahab‘ in ‚morska pošast‘ se nanašata na Egipt pod faraonom, ki je nasprotoval izhodu Izraelcev iz Egipta. (Psalm 74:13; 87:4; oboje SSP; Izaija 30:7) Stari Egipt je bil s svojo glavo pri  Nilovi delti in podolgovatim telesom, ki se je vlekel več sto kilometrov po rodovitni Nilovi dolini, podoben velikanski kači. (Ezekiel 29:3, NW) Toda ta velika pošast je bila razsekana, ko je Jehova nanjo izlil deset nadlog. Ko je bila njena vojska pri Rdečem morju uničena, je bila prebodena, hudo ranjena in oslabljena. Da, Jehova je s svojim ravnanjem z Egiptom pokazal, kako močno roko ima. Ali se bo kaj manj pripravljen bojevati za svoje ljudstvo, ujeto v Babilonu?

15. a) Kdaj in kako bosta s Siona pobegnili žalovanje in zdihovanje? b) Kdaj sta žalovanje in zdihovanje v današnjem času pobegnili od Božjega Izraela?

¹⁵ Prerokba nato v pričakovanju rešitve Izraela iz Babilona nadaljuje: »In odrešenci GOSPODOVI se vrnejo ter pridejo na Sion s petjem, in večna radost bode nad njih glavo; veselje in radost jih objame, a žalovanje in zdihovanje pobegne.« (Izaija 51:11) Kateri iščejo Jehovovo pravičnost, imajo pred sabo sijajne obete, pa naj je njihov položaj v Babilonu zdaj še tako žalosten. Prišel bo čas, ko žalovanja in zdihovanja ne bo več. Iz ust odrešenih oziroma odkupljenih bo slišati petje, radovanje in veselje. V novodobni izpolnitvi teh preroških besed je bil leta 1919 Božji Izrael izpuščen iz babilonskega ujetništva. V svoje duhovno stanje se je vrnil z velikim veseljem, ki ga je ohranil vse do danes.

16. Kakšna je cena za osvoboditev Judov?

¹⁶ Kakšna pa bo cena odrešitve Judov? Izaijeva prerokba je že razodela, da Jehova daje ‚v odkup njegov Egipt, Etiopijo in Sebo zanj‘. (Izaija 43:1–4) To se bo zgodilo kasneje. Perzijski imperij bo namreč po zavzetju Babilona in osvoboditvi judovskih ujetnikov osvojil  Egipt, Etiopijo in Sebo. Te bo dobil v zameno za izraelske duše. To je v skladu z načelom iz Pregovorov 21:18: »Odkupnina za pravične je brezbožnik, in na mesto poštenih pride izdajalec.«

Še eno zagotovilo

17. Zakaj se Judom ni treba bati togote Babilona?

¹⁷ Jehova da svojemu ljudstvu še eno zagotovilo: »Jaz, jaz sam sem tolažitelj vaš. Kdo si ti, da se bojiš človeka, ki umrje, in sina človekovega, ki izgine kakor seno? in da zabiš GOSPODA, stvarnika svojega, ki je razpel nebo in ustanovil zemljo, in si v strahu vedno, vsak dan, zaradi togote stiskalčeve, ko se pripravlja, da bi pogubil? In kje je togota stiskalčeva?« (Izaija 51:12, 13) Pred ljudstvom so še leta pregnanstva. Kljub temu pa ni razloga, da bi se bali togote Babilona. Ta narod, tretja svetovna sila iz biblijskega zapisa, bo sicer osvojil Božje ljudstvo in ga skušal ‚stisniti‘ oziroma mu preprečiti, da bi pobegnil, toda zvesti Judje vedo, da je Jehova napovedal padec Babilona po Ciru. (Izaija 44:8, 24–28) Babilonci bodo v nasprotju s Stvarnikom, večnim Bogom Jehovom, izginili kakor trava, ki se posuši zaradi sončne pripeke med sušno sezono. In kaj bo tedaj z njihovimi grožnjami in togoto? Kako nespametno se je bati človeka in pozabiti Jehova, tistega, ki je naredil nebesa in zemljo!

18. Kaj Jehova zagotovi svojemu ljudstvu, čeprav bo to nekaj časa v ječi?

¹⁸ Resda bodo člani Jehovovega ljudstva za nekaj časa v ujetništvu, tako rekoč bodo ‚sključeni v okovih‘, toda nenadoma bodo osvobojeni. Ne bodo iztrebljeni v Babilonu niti ne bodo kot jetniki umrli od lakote; ne  bodo mrtvi končali v šeolu, v jami. (Psalm 30:3; 88:3–5, NW) Jehova jim zagotavlja: »Hitro bo izpeljan v prostost tisti, ki je sključen v okovih, in ne umre in ne pade v jamo, tudi ne bo pogrešal kruha svojega.« (Izaija 51:⁠14)

19. Zakaj lahko zvesti Judje popolnoma zaupajo v Jehovove besede?

¹⁹ Jehova še nadalje tolaži Sion: »Zakaj jaz sem GOSPOD, Bog tvoj, ki razburjam morje, da bučé njegovi valovi; GOSPOD nad vojskami je ime njegovo. In položil sem besede svoje v usta tvoja in zakril sem te z roke svoje senco, da zgradim nebesa in ustanovim zemljo ter rečem Sionu: Ljudstvo si moje.« (Izaija 51:15, 16) Biblija večkrat omeni, da je Bog zmožen svojo moč razširiti tudi nad morje in ga nadzorovati. (Job 26:12; Psalm 89:9; Jeremija 31:35) Nad naravnimi silami ima popoln nadzor, kar je pokazal, ko je rešil svoje ljudstvo iz Egipta. Kdo se sploh lahko primerja z ‚GOSPODOM nad vojskami‘, pa četudi v najmanjših stvareh? (Psalm 24:⁠10)

20. Katera »nebesa« in ‚zemlja‘ se bosta začela oblikovati, ko bo Jehova obnovil Sion, in kaj tolažilnega bo Jehova izjavil?

²⁰ Judje so še vedno Božje zavezno ljudstvo in Jehova jim zagotavlja, da se bodo vrnili v svojo domovino in zopet zaživeli pod njegovo postavo. Obnovili bodo Jeruzalem in tempelj ter zopet prevzeli svoje odgovornosti, ki izvirajo iz zaveze, ki jo je Jehova sklenil z njimi po Mojzesu. Ko bodo deželo začeli poseljevati izraelski povratniki in njihove domače živali, se bo izoblikovala ‚nova zemlja‘. Nad njo bodo postavljena »nova nebesa«, nov vladni sistem. (Izaija 65:17–19;  Hagaj 1:1, 14) Jehova bo Sionu zopet dejal: »Ljudstvo si moje.«

Poziv k ukrepanju

21. Kakšen poziv k ukrepanju Jehova izda?

²¹ Potem ko Jehova da Sionu zagotovilo, pozove k ukrepanju. Kakor da bi že naredil konec njegovemu trpljenju, reče: »Zbudi se, zbudi, vstani, jeruzalemska hči, ki si iz roke GOSPODOVE pila togote njegove čašo; kupo, čašo omotno si pila, izsrebala.« (Izaija 51:17) Da, Jeruzalem se mora pobrati iz svojega strašnega stanja in si zopet pridobiti nekdanji položaj in sijaj. Prišel bo čas, ko bo izpraznil simbolično čašo Božje kazni. In potem Bog ne bo do njega čutil nobene jeze več.

22., 23. Kaj bo doživel Jeruzalem, ko bo pil iz čaše Jehovove jeze?

²² Vendar ko bo Jeruzalem prestajal svojo kazen, nihče od njegovih prebivalcev, njegovih »sinov«, ne bo  mogel preprečiti tega, kar se bo dogajalo. (Izaija 43:5–7; Jeremija 3:14) Prerokba pravi: »Nikogar ni bilo, da bi jo bil vodil, izmed vseh otrok, ki jih je rodila, ne enega, ki bi jo bil prijel za roko, izmed vseh sinov, ki jih je vzredila.« (Izaija 51:18) Kako zelo bo trpela po rokah Babiloncev! »Tisto dvoje se ti je prigodilo, kdo bi te miloval? —: razdejanje in podrtje, lakota in meč. Kako naj te potolažim? Otroci [Sinovi, SSP] tvoji so onemogli, leže po vseh ulicah in voglih kakor jelen v mreži; polni so togote GOSPODOVE, grožnje Boga tvojega.« (Izaija 51:19, 20)

²³ Ubogi Jeruzalem! Prestati bo moral »razdejanje in podrtje« ter ‚lakoto in meč‘. Njegovi »sinovi« bodo nemočni in izčrpani, ne bodo ga mogli voditi in držati pokonci. Imeli bodo premalo moči, da bi zavrnili babilonske osvajalce. Na vidnih mestih, na začetku oziroma vogalu ulice bodo ležali brez zavesti, slabotni in  izčrpani. (Žalostinke 2:19; 4:1, 2) Pili bodo iz čaše Božje jeze in bodo tako nemočni kakor živali, ujete v mrežo.

24., 25. a) Kaj se za Jeruzalem ne bo ponovilo? b) Kdo bo naslednji za Jeruzalemom pil iz čaše Jehovove jeze?

²⁴ Toda te žalostne razmere se bodo končale. Izaija takole tolaži: »Zato čuj vendar, o ponižana in pijana, a ne vina: Tako govori Gospod tvoj, Jehova, in Bog tvoj, ki se poteguje za pravdo ljudstva svojega: Glej, iz roke tvoje jemljem čašo omotno, čašo togote svoje: ne boš je več pila. Ampak dam jo v roko njih, ki te ponižujejo, ki so govorili duši tvoji: Vrzi se na tla, da pojdemo čeznjo! In ti si naredila kakor tla hrbet svoj in kakor cesto čezenj gredočim.« (Izaija 51:21–23) Jehova je Jeruzalemu, potem ko ga disciplinira, pripravljen izkazati usmiljenje in mu odpustiti.

²⁵ Jehova bo zdaj svojo jezo odvrnil od Jeruzalema in jo usmeril proti Babilonu. Babilon bo Jeruzalem razdejal in ga ponižal. (Psalm 137:7–9) Toda Jeruzalemu ne bo treba več piti iz takšne čaše iz rok Babilona ali njegovih zaveznikov. Čaša bo vzeta iz rok Jeruzalema in dana tistim, ki so se veselili nad njegovo sramoto. (Žalostinke 4:21, 22) Babilon bo padel na tla, na smrt pijan. (Jeremija 51:6–8) Sion pa bo medtem vstal! Kakšen preobrat! Takšni obeti lahko Sion gotovo potolažijo. Božji služabniki pa so lahko prepričani, da bo z Jehovovimi rešilnimi dejanji posvečeno Božje ime.

[Podčrtna opomba]

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 167]

Jehova, Večji Abraham, je ‚skala‘, iz katere je bilo ‚izsekano‘ njegovo ljudstvo

[Slika na strani 170]

Nasprotniki Božjega ljudstva bodo izginili kakor obleka, ki jo pojedo molji

[Slika na straneh 176, 177]

Jehova je dokazal, da ima moč nadzorovati naravne sile

 [Slika na strani 178]

Čašo, iz katere bo pil Jeruzalem, bodo za njim dobili Babilon in njegovi zavezniki