Četrto poglavje

»Vi ste priče moje«!

Izaija 43:1–28

1. Za kaj Jehova uporablja prerokbe in kako naj bi se njegovo ljudstvo odzvalo na izpolnjene prerokbe?

PRAVI Bog se od vseh krivih bogov razlikuje tudi po tem, da je zmožen napovedati prihodnost. Toda kadar Jehova prerokuje, ne dela tega zgolj zato, da bi dokazal svojo božanskost. Kot je razvidno iz 43. poglavja Izaijeve knjige, Jehova s prerokovanjem dokazuje dvoje, svojo božanskost ter ljubezen do svojega zaveznega ljudstva. To ljudstvo pa potem, ko bo zaznalo izpolnitev prerokbe, naj ne bi bilo kar tiho. O tistem, kar bodo videli, bi morali tudi pričati. Skratka, bili naj bi Jehovove priče!

2. a) V kakšnem duhovnem stanju je Izrael v Izaijevem času? b) Kako Jehova odpre oči svojemu ljudstvu?

² Na žalost pa je v Izaijevih dneh Izrael že v tako žalostnem stanju, da je za Jehova duhovni invalid. »Izpelji ljudstvo slepo, ki ima oči, in glušce, ki imajo ušesa!« (Izaija 43:8) Kako lahko duhovno slepi in gluhi ljudje služijo Jehovu kot njegove žive priče? Za to obstaja samo en način. Oči in ušesa se jim morajo čudežno odpreti. In Jehova jim jih res odpre! Kako? Najprej jih strogo disciplinira – leta 740 pr. n. š. morajo v pregnanstvo prebivalci severnega, Izraelovega kraljestva, leta 607 pr. n. š. pa prebivalci Judovega. Nato pa Jehova leta 537 pr. n. š. svojo moč uporabi v korist svojega ljudstva, tako da ga  osvobodi in pripelje duhovno oživljeni, skesani ostanek nazaj v domovino. Pravzaprav je Jehova o izpolnitvi svojega namena tako zelo prepričan, da že kakih 200 let vnaprej o osvoboditvi Izraela govori, kakor da se je to že zgodilo.

3. Kako Jehova spodbudi bodoče pregnance?

³ »Tako [pravi] GOSPOD, ki te je ustvaril, Jakob, in ki te je upodobil, Izrael: Ne boj se! kajti odkupil sem te, poklical sem te po imenu tvojem; ti si moj! Ko pojdeš skozi vode, bodem pri tebi, in preko rek, te ne poplavijo; ko pojdeš skozi ogenj, ne zgoriš in plamen te ne zapali. Zakaj jaz sem GOSPOD, tvoj Bog, Svetnik Izraelov, rešitelj tvoj.« (Izaija 43:1–3a)

4. Kako je lahko Jehova Izraelov stvarnik in kaj je zagotovil svojemu ljudstvu glede njegove vrnitve v domovino?

⁴ Jehova se za Izrael še posebej zanima, saj je njegov narod. Je njegova lastna stvaritev, s katero je izpolnil abrahamsko zavezo. (1. Mojzesova 12:1–3) Tako v Psalmu 100:3 beremo: »Spoznajte, da je GOSPOD Bog, on nas je ustvaril, ne pa mi sebe; ljudstvo njegovo smo in ovce paše njegove.« Jehova bo kot Izraelov stvarnik in odkupitelj svoje ljudstvo varno pripeljal nazaj v domovino. Ovire, kot so vode, poplavljajoče reke in vroče puščave, jih ne bodo zadrževale ali jim škodile, prav kakor pred tisoč leti podobne reči niso upočasnile njihovih praočetov, ko so potovali v Obljubljeno deželo.

5. a) Kako Jehovove besede tolažijo duhovni Izrael? b) Kdo so spremljevalci duhovnega Izraela in kdo jih je predpodabljal?

⁵ Jehovove besede so prav tako v tolažbo današnjemu ostanku duhovnega Izraela, katerega člani so z duhom rojeno »novo stvarjenje«. (2. Korinčanom 5:17) Ker so pogumno stopili pred »vode« človeštva, jih Bog ljubeče  varuje ob figurativnih poplavah. Ogenj, ki ga netijo njihovi sovražniki, jih ne poškoduje, temveč jih prečiščuje. (Zaharija 13:9; Razodetje 12:15–17) Jehova je svojo skrb razširil tudi na ‚veliko množico‘ ‚drugih ovc‘, ki so se pridružile Božjemu duhovnemu narodu. (Razodetje 7:9; Janez 10:16) Te je predpodabljala ‚velika mešana druhal‘, ki je skupaj z Izraelci odšla iz Egipta, ter Nejudje, ki so se skupaj z osvobojenimi pregnanci vrnili iz Babilona. (2. Mojzesova 12:38; Ezra 2:1, 43, 55, 58)

6. Kako se je Jehova dokazal kot Bog pravice, ko je odkupil a) meseni Izrael? b) duhovni Izrael?

⁶ Jehova obljublja, da bo svoje ljudstvo osvobodil iz Babilona po vojskah Medije in Perzije. (Izaija 13:17–19; 21:2, 9; 44:28; Daniel 5:28) Kot Bog pravice bo svojim  medo-perzijskim »nameščencem« plačal ustrezno odkupnino v zameno za Izrael. »V odkup tvoj sem dal Egipt, Etiopijo in Sebo zate. Zato ker si drag v mojih očeh in čislan in ker te ljubim, hočem dati ljudi zate in narode za življenje tvoje.« (Izaija 43:3b, 4) Zgodovina potrjuje, da je perzijski imperij res zavzel Egipt, Etiopijo in bližnjo Sebo, tako kakor je to napovedal Bog. (Pregovori 21:18) Leta 1919 je Jehova po Jezusu Kristusu podobno osvobodil iz ujetništva ostanek duhovnega Izraela. Le da Jezus za svoje storitve ni potreboval nobenega povračila. On ni bil poganski vladar. In osvobodil je svoje lastne duhovne brate. Poleg tega mu je Jehova leta 1914 že dal »narode [. . .] v dediščino in kraje zemlje v posest«. (Psalm 2:⁠8)

7. Kako je Jehova čutil do svojega ljudstva nekdaj in kako čuti danes?

 ⁷ Gotovo ste opazili, kako odkrito Jehova izrazi svoja nežna občutja do odkupljenih pregnancev. Reče jim, da so mu ‚dragi‘ in ‚čislani‘ ter da jih ‚ljubi‘. (Jeremija 31:3) Enako, celo močneje čuti do svojih današnjih zvestovdanih služabnikov. Maziljeni kristjani niso prišli v odnos z Bogom že z rojstvom, temveč z delovanjem Božjega svetega duha, potem ko so se posvetili svojemu Stvarniku. Jehova je vse te pritegnil k svojemu Sinu in k sebi ter v njihovo sprejemljivo srce vpisal svoje zakone in načela. (Jeremija 31:31–34; Janez 6:⁠44)

8. Kaj Jehova zagotovi pregnancem in kako bodo ti gledali na osvoboditev?

⁸ Jehova pregnancem da še nadaljnja zagotovila: »Ne boj se, ker jaz sem s teboj. Od vzhoda privedem nazaj seme tvoje in zberem te od zahoda. Severu zapovem: Daj nazaj! in poldnevu: Ne pridržuj, privedi sinove moje iz daljave in hčere moje od kraja zemlje, vsakega, ki se imenuje po imenu mojem, ki sem ga ustvaril v slavo svojo, ki sem ga upodobil in naredil!« (Izaija 43:5–7) Niti najoddaljenejši kraji zemlje ne bodo Jehovu predaleč, ko bo napočil čas, da osvobodi svoje sinove in hčere ter jih privede nazaj v njihovo ljubljeno domovino. (Jeremija 30:10, 11) V njihovih očeh bo ta osvoboditev gotovo zasenčila tisto prejšnjo rešitev naroda iz Egipta. (Jeremija 16:14, 15)

9. Na katera dva načina Jehova povezuje svoja rešitvena dela s svojim imenom?

⁹ Jehova svoje ljudstvo tudi spomni, da se imenuje po njegovem imenu, in s tem potrdi obljubo, da bo rešil Izrael. (Izaija 54:5, 6) Poleg tega Jehova svoje ime poveže  še z obljubami o osvoboditvi. S tem zagotovi, da bo ob izpolnitvi njegove preroške besede čast pripadla njemu. Do časti, ki pripada enemu in edinemu živemu Bogu, ne bo upravičen niti tisti, ki bo zavzel Babilon.

Bogovi na zatožni klopi

10. Kakšen izziv Jehova postavlja pred narode in njihove bogove?

¹⁰ Jehova zdaj svojo obljubo, da bo osvobodil Izrael, postavi za temelj vesoljnemu sodnemu primeru, v katerem pokliče bogove narodov na zatožno klop. Takole beremo: »Vsi narodi naj se zbero in ljudstva naj se snidejo! Kdo med njimi [med njihovimi bogovi] more napovedati to? ali prejšnje reči naj nam oznanijo! postavijo [privedejo, SSP] naj [njihovi bogovi] priče svoje, da se opravičijo, da se bo slišalo in reklo: Res je.« (Izaija 43:9) Jehova pred narode sveta postavi velikanski izziv. Pravzaprav jim govori: ‚Naj vaši bogovi dokažejo, da so res bogovi, tako da točno napovejo prihodnost.‘ Ker lahko nezmotljivo prerokuje le pravi Bog, bodo s tem preizkusom vsi sleparji razkrinkani. (Izaija 48:5) Toda Vsemogočni je dodal še en pravni pogoj: vsi, ki trdijo, da so pravi bogovi, morajo privesti priče tako svojih napovedi kakor tudi njihovih izpolnitev. Seveda pa Jehova pri teh pravnih zahtevah ni izvzel sebe.

11. Kakšno nalogo dá Jehova svojemu služabniku in kaj razodene o svoji božanskosti?

¹¹ Krivi bogovi so nemočni, zato ne morejo privesti nobenih prič. Tako ostaja prostor za priče njim v sramoto prazen. Toda zdaj nastopi čas, da svojo božanskost potrdi Jehova. Ozre se proti svojemu ljudstvu in reče: »Vi ste priče moje [. . .] in hlapec [služabnik, NW] moj, ki sem ga izvolil: da bi spoznali in verovali meni in umeli,  da sem jaz večno isti. Pred menoj ni bil upodobljen Bog mogočni in ne bode ga za menoj. Jaz, jaz sem GOSPOD, in ni ga razen mene rešitelja. Jaz sem napovedoval in reševal in oznanjal, ne pa tuj bog med vami; in vi ste mi priče, [. . .] da sem jaz Bog mogočni. Tudi od tega dne bodem večno isti, in ni ga, ki bi rešil iz roke moje. Delam, in kdo more zabraniti [moji roki]?« (Izaija 43:10–13)

12., 13. a) Katero obilico dokazov mora predstaviti Jehovovo ljudstvo? b) Kako je ime Jehova zaslovelo v današnjem času?

¹² V odziv na Jehovove besede se prostor za priče kmalu prenapolni z veselo množico prič. Njihovo pričanje je jasno in neizpodbitno. Enako kakor Jozue pričajo, da se je ‚vse, kar je GOSPOD govoril, uresničilo, ne ena beseda ni izginila‘. (Jozue 23:14) V ušesih Jehovovega ljudstva še vedno odzvanjajo besede Izaija, Jeremija, Ezekiela in drugih prerokov, ki so kakor v en glas napovedovali Judovo pregnanstvo in čudežno rešitev. (Jeremija 25:11, 12) Judov osvoboditelj Cir je bil omenjen po imenu že veliko prej, preden se je sploh rodil! (Izaija 44:26–45:⁠1)

¹³ Kdo lahko glede na to goro dokazov zanika, da je Jehova edini pravi Bog? V nasprotju s poganskimi bogovi edino Jehova ni bil ustvarjen; samo on je pravi Bog. * Zato imajo ljudje, ki nosijo Jehovovo ime, edinstveno in vznemirljivo prednost, da o njegovih čudovitih delih pripovedujejo prihodnjim rodovom in drugim, ki želijo o njem več izvedeti. (Psalm 78:5–7) Podobno imajo Jehovove današnje Priče prednost, da oznanjajo Jehovovo ime po vsej zemlji. V 1920-ih so se Preučevalci Biblije  začeli čedalje bolj zavedati globokega pomena, ki ga ima Božje ime Jehova. Na zborovanju v Columbusu v Ohiu, 26. julija 1931, je predsednik Skupnosti Joseph F. Rutherford predstavil resolucijo z naslovom »Novo ime«. Besede »Želimo, da nas drugi poznajo in kličejo po imenu Jehovove priče« so navdušile delegate zborovanja, ki so resolucijo sprejeli z gromkim »Da!«. Odtlej ima ime Jehova svetovni sloves. (Psalm 83:⁠18)

14. Na kaj Jehova spomni Izraelce in za kaj je to času primeren opomin?

¹⁴ Jehova skrbi za tiste, ki častno nosijo njegovo ime. Nanje gleda kakor na »očesa svojega punčico«. Izraelce zdaj spomni na to, ko jim pove, kako jih je rešil iz Egipta ter jih nato varno vodil skozi pustinjo. (5. Mojzesova 32:10, 12) Takrat med njimi ni bilo nobenega tujega boga, saj so na lastne oči lahko videli, kakšno hudo ponižanje je doletelo vse egiptovske bogove. Vsi egiptovski bogovi skupaj niso mogli niti zaščititi Egipta niti preprečiti odhoda Izraelcev. (2. Mojzesova 12:12) Podobno tudi mogočni Babilon, v katerem je najmanj 50 templjev, posvečenih krivim bogovom, ne bo mogel ustaviti roke Vsemogočnemu, ko bo ta osvobajal svoje ljudstvo. Jasno je torej, da razen Jehova ‚ni rešitelja‘.

Bojni konji popadajo, zapori se odpro

15. Kaj Jehova prerokuje za Babilon?

¹⁵ »Tako govori GOSPOD, vaš odkupitelj, Sveti Izraelov: Zaradi vas posežem v Babilon in podrem vse [zaporniške, NW] zapahe, Kaldejce, na njihovih bahatih ladjah. Jaz sem GOSPOD, vaš Sveti, Izraelov stvarnik, vaš kralj. Tako govori GOSPOD, ki je utrl pot skozi morje in stezo skozi deroče vode, ki vodi v boj vozove in konje, vojsko in junake:  Zdaj ležijo vsi skupaj in ne vstanejo več, stleli so kakor stenj in ugasnili.« (Izaija 43:14–17, SSP)

16. Kaj bo doletelo Babilon, kaldejske trgovce in vse morebitne branitelje Babilona?

¹⁶ Pregnancem je Babilon kakor zapor, saj jim preprečuje, da bi se vrnili v Jeruzalem. Toda babilonska obrambna sredstva niso nobena ovira za Vsemogočnega, za Tistega, ki je nekoč prej utrl »pot skozi [Rdeče] morje in stezo skozi deroče vode« – očitno Jordanove. (2. Mojzesova 14:16; Jozue 3:13) Podobno bo tudi Jehovov zastopnik, Cir, poskrbel, da bo mogočni Evfrat upadel, tako da bodo njegovi vojaki lahko vstopili v mesto. Kaldejski trgovci, ki plujejo po babilonskih kanalih, po vodnih poteh tisočerih trgovskih galej in bark, ki prevažajo babilonske bogove, bodo žalostni tarnali, ko bo njihova mogočna prestolnica padla. Prav kakor faraonovi bojni vozovi v Rdečem morju bodo tudi babilonski hitri vozovi povsem nemočni. Ne bodo rešili Babilona. S takšno lahkoto, s kakršno človek utrne laneni stenj oljenke, bo napadalec ugasnil življenje vseh morebitnih braniteljev.

Jehova varno pripelje svoje ljudstvo domov

17., 18. a) Katero »novo« stvar prerokuje Jehova? b) V katerem pomenu naj se ljudstvo ne bi spominjalo prejšnjih reči in zakaj ne?

¹⁷ Jehova sedaj svoja nekdanja rešilna dela primerja s tem, kar naj bi skoraj storil, in pravi: »Ne spominjajte se prejšnjih reči in ne pečajte se za stare! Glej, jaz storim novo stvar: zdajci že klije, ali bi je ne spoznali? Da, v puščavi naredim pot in reke v samoti. Častila me bo žival poljska, šakali in noji, ker dam v puščavo vode, reke v samoto, da bodo v pijačo mojemu ljudstvu, izvoljenemu  mojemu. To ljudstvo, ki sem si ga izobrazil, bo pripovedovalo hvalo mojo.« (Izaija 43:18–21)

¹⁸ Z besedami »Ne spominjajte se prejšnjih reči« Jehova ne želi reči, da morajo njegovi služabniki iz svojega spomina izbrisati njegova nekdanja rešilna dela. Mnoga od njih so namreč del Izraelove zgodovine, na katero je vplival Jehova sam. On jim je tudi zapovedal, naj se pobega iz Egipta spominjajo vsako leto ob praznovanju pashe. (3. Mojzesova 23:5; 5. Mojzesova 16:1–4) Sedaj pa Jehova želi, da bi ga njegovo ljudstvo slavilo zaradi ‚nove stvari‘, zaradi nečesa, kar bodo sami doživeli. To ne bo le osvoboditev iz Babilona, temveč tudi njihovo čudežno potovanje domov, morda po ravnejši poti skozi puščavo. Jehova jim bo v tej pusti deželi pripravil »pot« ter uresničil mogočna dela, ki jih bodo spominjala na tisto, kar je storil za Izraelce v Mojzesovih dneh – da, povratnike bo v pustinji hranil in jim gasil žejo s pravimi pravcatimi rekami. Jehova bo zanje tako obilno skrbel, da bodo celo zveri slavile Boga in ne bodo napadale ljudi.

19. Kako ostanek duhovnega Izraela in njegovi spremljevalci hodijo po ‚Poti svetosti‘?

¹⁹ Podobno je bil leta 1919 ostanek duhovnega Izraela osvobojen iz babilonskega ujetništva in se je odpravil na pot, katero mu je pripravil Jehova, na »Pot svetosti«. (Izaija 35:8) Njim sicer ni bilo treba tako kakor Izraelcem potovati skozi vročo puščavo iz enega zemljepisnega mesta v drugo, pa tudi njihovo potovanje se ni končalo že po nekaj mesecih s prihodom v Jeruzalem. Vseeno pa je »Pot svetosti« ostanek maziljenih kristjanov pripeljala v duhovni raj. Še naprej so na tej ‚Poti svetosti‘, saj morajo še vedno potovati skozi to stvarnost. Vse dokler so na tej poti – dokler se ravnajo po Božjih  merilih za čistost in svetost – so v tem duhovnem raju. In kako veseli so bili, ko se jim je pridružila velika množica »neizraelskih« spremljevalcev! V ostrem nasprotju s tistimi, ki zaupajo v Satanovo stvarnost, ostanek in njegovi spremljevalci uživajo v bogati duhovni pojedini iz Jehovove roke. (Izaija 25:6; 65:13, 14) Mnogi zverem podobni ljudje so se, ko so videli, kako Jehova blagoslavlja svoje ljudstvo, spremenili in začeli slaviti pravega Boga. (Izaija 11:6–9)

Jehova razodene svojo bolečino

20. Kako je Izrael v Izaijevih dneh razočaral Jehova?

²⁰ V starih časih je obnovljeni Izraelov ostanek v primerjavi s hudobnim rodom, ki živi v Izaijevih dneh, spremenjeno ljudstvo. O hudobnem rodu Jehova pravi: »Mene nisi klical, o Jakob, da bi se bil utrudil zame [ker si se me naveličal, NW], o Izrael! Nisi mi prinašal drobnice žgalnih darov svojih in z žrtvami svojimi me nisi častil. Nisem te tlačil, da mi služiš z jedilnim darom, in nisem ti prizadeval truda s kadilom; nisi mi kupil z denarjem trsta dišečega in s tolščo žrtev svojih me nisi krepčal. Ali hlapčevsko delo si mi storil z grehi svojimi, utrudil si me s krivicami svojimi.« (Izaija 43:22–24)

21., 22. a) Zakaj lahko rečemo, da Jehovove zahteve niso obremenjujoče? b) Kako ljudstvo tako rekoč prisiljuje Jehova, da jim služi?

²¹ Jehova s tem, ko pravi »nisem te tlačil [silil, NW], da mi služiš z jedilnim darom, in nisem ti prizadeval truda s [z belim, NW] kadilom«, ne namiguje na to, da žrtvovanje in belo kadilo (sestavina svetega kadila) nista potrebni. Sta namreč sestavna dela pravega čaščenja pod postavino zavezo. Isto velja za ‚trst‘, dišeči trst, blagodišečo sestavino svetega mazilnega olja. Izraelci vsega tega  pri tempeljski službi niso več uporabljali. Toda ali so takšne zahteve obremenjujoče? Nikakor! Jehovove zahteve so lahke v primerjavi z zahtevami krivih bogov. Krivi bog Moloh je na primer zahteval, da se mu žrtvujejo otroci, nekaj, česar Jehova ni nikoli zapovedal. (5. Mojzesova 30:11; Miha 6:3, 4, 8)

²² Ko bi Izraelci le imeli duhovni pogled, potem se ne bi nikoli ‚naveličali Jehova‘. Če bi vzeli v roke njegovo postavo, bi videli njegovo veliko ljubezen do njih in bi mu z veseljem darovali »tolščo«, najboljši del žrtev. Namesto tega pa tolščo pohlepno zadržujejo zase. (3. Mojzesova 3:9–11, 16) Kako zelo ta hudobni narod obremenjuje Jehova s svojimi grehi – Jehova dejansko prisiljujejo, da jim služi! (Nehemija 9:28–30)

Discipliniranje rodi sadove

23. a) Zakaj si narod povsem zasluži, da ga Jehova disciplinira? b) Kaj spada k Božjemu discipliniranju Izraela?

²³ Jehovovo discipliniranje je sicer strogo, in to zasluženo, toda prinaša želene rezultate: omogoči namreč usmiljenje. »Jaz, jaz sam izbrisujem prestopke tvoje zaradi sebe, in grehov tvojih se ne spominjam več. Opomni me, pravdajva se skupaj, razloži vendar svoje, da se opravičiš [izkažeš pravičnega, SSP]! Tvoj prvi oče je grešil, in sredniki [razlagalci, podčrtna opomba v NW] tvoji so se mi izneverili. Zato sem onečastil poglavarje svetišča in prokletstvu izročil Jakoba in Izraela zasramovanju.« (Izaija 43:25–28) Enako kakor vsi narodi na svetu tudi Izrael izvira od ‚prvega‘, od Adama. Zato se noben Izraelec ne more izkazati »pravičnega«. Celo Izraelovi »sredniki«,  namreč učitelji ali razlagalci postave, so grešili zoper Jehova in učili laži. Zato bo Jehova izročil ves svoj narod »prokletstvu« in »zasramovanju«. Prav tako bo onečastil vse, ki službujejo v njegovem ‚svetišču‘ oziroma templju.

24. Iz katerega prvenstvenega razloga bo Jehova odpustil svojemu ljudstvu – staroveškemu in novoveškemu – in kaj kljub temu čuti do njega?

²⁴ Upoštevajte pa, da se Bog Izraela ne bo usmilil le zaradi njegovega kesanja; šlo bo tudi za Jehova samega. Da, šlo bo za njegovo ime. Če bi Izrael za vedno pustil v pregnanstvu, bi si s tem pred drugimi osramotil ime. (Psalm 79:9; Ezekiel 20:8–10) Podobno je tudi danes rešitev ljudi na drugem mestu, za posvetitvijo Božjega imena in opravičenjem Jehovove suverenosti. Kljub temu pa Jehova ljubi vse, ki brez zadržkov sprejemajo njegovo discipliniranje in ga častijo z duhom in resnico. Svojo ljubezen do njih – bodisi do maziljencev bodisi do drugih ovc – dokazuje s tem, da jim na temelju žrtve Jezusa Kristusa izbriše njihove prestopke. (Janez 3:16; 4:23, 24, SSP)

25. Kaj strah zbujajočega bo Jehova izvršil v bližnji prihodnosti in kako lahko že sedaj pokažemo cenjenje za to?

²⁵ Poleg tega pa bo Jehova kmalu dokazal svojo ljubezen do velike množice njegovih zvestovdanih častilcev, ko bo zanje storil nekaj novega, ko jih bo rešil v ‚veliki stiski‘ in jih pripeljal v očiščeno ‚novo zemljo‘. (Razodetje 7:14; 2. Petrov 3:13) Priča bodo največjemu strah zbujajočemu prikazu Jehovove moči, kar so jih kdaj videli ljudje. Ker se bo to zagotovo zgodilo, se maziljeni ostanek in vsi tisti, ki bodo sestavljali veliko množico, veselijo in sleherni dan živijo v skladu z vzvišeno nalogo: »Vi ste priče moje.« (Izaija 43:⁠10)

[Podčrtna opomba]

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na straneh 48, 49]

Jehova bo Jude podpiral, ko se bodo vračali domov v Jeruzalem

 [Slike na strani 52]

Jehova narode izzove, naj privedejo priče za svoje bogove

1. bronasti kip Baala  2. glineni kipci Astarte  3. egipčanska trojica Horus, Oziris in Izida  4. grški boginji Atena (levo) in Afrodita

 [Slike na strani 58]

»Vi ste priče moje.« (Izaija 43:10)