Sedmo poglavje

Vrnite se k čaščenju Jehova

Izaija 46:1–13

1. Kako je ime dvema od glavnih babilonskih bogov in kaj je zanju napovedano?

IZRAEL bo v pregnanstvu v Babilonu obdan s krivim čaščenjem. V času Izaija je Jehovovo ljudstvo še vedno v svoji deželi ter ima tempelj in duhovništvo. Kljub temu pa se mnogi izmed Božjega posvečenega naroda že vdajo malikovalstvu. Torej jih je zelo pomembno pripraviti, da krivi babilonski bogovi ne bi naredili nanje prevelikega vtisa ali pa da jih ne bi zamikalo služiti jim. Zato Izaija za dve glavni babilonski božanstvi izreče naslednjo prerokbo: »Zgrudil se je Bel, omahnil je Nebo; njih maliki so bili naloženi živalim in govedom; stvari, ki ste jih prenašali, so tovor, breme utrujeni živali.« (Izaija 46:1) Bel je glavni kaldejski mališki bog. Neba obožujejo kot boga modrosti in učenosti. To, da ti božanstvi mnogi spoštujejo, je razvidno iz dejstva, da sta njuni imeni sestavni del precej babilonskih lastnih imen: Belsazar, Nebopolasar, Nebukadnezar in Nebuzaradan, če jih omenimo le nekaj.

2. Kako je poudarjena nemoč babilonskih bogov?

² Izaija pravi, da se je Bel »zgrudil«, Nebo pa da je »omahnil«. Ta kriva bogova bosta ponižana. Ko bo Jehova začel sodno ukrepati proti Babilonu, ne bosta mogla  priskočiti na pomoč svojim častilcem. Še sebe ne bosta mogla rešiti! Bela in Neba ne bodo več nosili na častnih mestih v procesijah, kakršne pripravljajo za praznovanje babilonskega novega leta. Namesto tega ju bodo njuni častilci odpeljali stran skupaj z drugo prtljago. Nič več ju ne bodo hvalili in oboževali. Postala bosta predmet zasmehovanja in zaničevanja.

3. a) Kaj bo pretreslo Babilonce? b) Kaj se lahko danes naučimo iz tega, kar se je zgodilo babilonskima bogovoma?

³ Kako pretreseni bodo Babilonci, ko bodo spoznali, da njihova tako priljubljena malika nista nič drugega kakor tovor, ki ga morajo prevažati utrujene živali! Podobno so tudi danes bogovi tega sveta – vse, v kar ljudje zaupajo in za kar porabljajo svojo energijo ter celo dajejo svoje življenje – iluzija. Bogastvo, orožje, užitki, vladarji, domovina ali njeni simboli ter še mnogo drugega je danes postalo predmet oboževanja. Ob času, ki ga je določil Jehova, bo razodeto, kako puhli so takšni bogovi. (Daniel 11:38; Matevž 6:24; Dejanja 12:22; Filipljanom 3:19; Kološanom 3:5; Razodetje 13:14, 15)

4. V katerem smislu se babilonski bogovi ‚zgrudijo‘ in ‚omahnejo‘?

⁴ Prerokba še nadalje poudarja popolno neuspešnost babilonskih bogov: »Omahnili so, zgrudili so se vsi, niso mogli oteti bremena, temuč sami so odšli v sužnost.« (Izaija 46:2) Zdi se, kakor da babilonski bogovi ‚omahnejo‘ in ‚se zgrudijo‘, kot bi bili ranjeni v boju ali pa onemogli zaradi starosti. Niti tega ne morejo storiti, da bi vsaj živalim, katere jih nosijo, olajšali breme ali pomagali pobegniti. Ali naj bi jim potem Jehovovo zavezno ljudstvo kakor koli izkazovalo čast, pa četudi  so babilonski ujetniki? Nikakor! Podobno Jehovovi maziljeni služabniki, tudi ko so bili v duhovnem ujetništvu, niso izkazali nobene časti krivim bogovom ‚Babilona Velikega‘, ki niso bili sposobni preprečiti njegovega padca leta 1919 in ki ga ne bodo mogli obvarovati pred nesrečo, katera ga bo zadela med ‚veliko stisko‘. (Razodetje 18:2, 21; Matevž 24:⁠21)

5. Kako se današnji kristjani pazijo, da ne bi ponovili napak, ki so jih zagrešili malikovalski Babilonci?

⁵ Današnji pravi kristjani se ne klanjajo nikakršnim malikom. (1. Janezov 5:21) Stvarnik ni zaradi razpel, rožnih vencev in podob svetnikov nič laže dosegljiv. Te reči ne morejo posredovati v našo korist. Jezus je v prvem stoletju svoje učence naučil, kako je prav častiti Boga, ko je rekel: »Jaz sem pot in resnica in življenje; nihče ne pride k Očetu razen po meni. Če boste kaj prosili v mojem imenu, jaz bom storil.« (Janez 14:6, 14)

‚Nosim vas že od materinega naročja‘

6. Kako se Jehova razlikuje od bogov narodov?

⁶ Potem ko Jehova razgali ničevost čaščenja babilonskih maliških bogov, ljudstvu reče: »Poslušajte me, hiša Jakobova, in ves ostanek hiše Izraelove, ki sem vas vzel nase od materinega telesa, vas nosil že od materinega naročja.« (Izaija 46:3, SSP) Med Jehovom in babilonskimi rezanimi podobami je zares ogromna razlika! Babilonski bogovi ne morejo za svoje častilce storiti ničesar. Če se jim je treba kam premakniti, jih je treba naložiti na vprežno žival. Nasprotno temu pa Jehova nosi svoje ljudstvo. Zanj skrbi že »od materinega naročja«, vse od takrat, ko je bilo ustanovljeno. Jude bi morali prisrčni  spomini na to, kako jih je Jehova nosil, spodbuditi, da se ne bi vdajali čaščenju malikov, ampak bi zaupali njemu, svojemu Očetu in Prijatelju.

7. Kako Jehova še nežneje skrbi za svoje častilce, kakor lahko človeški starši skrbijo za svoje otroke?

⁷ Jehova ima za svoje ljudstvo še druge nežne besede: »Prav do starosti sem jaz vedno isti, in do sivosti vas bom jaz nosil; jaz sem storil in jaz bom prenašal, jaz, pravim, bom nosil in rešil.« (Izaija 46:4) Jehova v tem, kako skrbi za svoje ljudstvo, presega tudi najbolj skrbnega človeškega roditelja. Bolj ko otroci rastejo, manj in manj odgovornosti morda starši čutijo do njih. In ko se starši postarajo, pogosto zanje skrbijo otroci. Z Jehovom pa ni nikoli tako. On nikoli ne neha skrbeti za svoje človeške otroke, tudi ko se postarajo ne. Današnji Božji častilci svojemu Stvarniku zaupajo in ga ljubijo ter so jim te besede iz Izaijeve prerokbe v veliko tolažbo. Ni jim treba biti v skrbeh za dni ali leta, ki jih bodo morali še preživeti v tej stvarnosti. Jehova obljublja, da bo vse, ki so že v letih, »nosil«. Dajal jim bo potrebno moč, da bodo lahko zdržali in ostali zvesti. Nosil jih bo, jih krepil in reševal. (Hebrejcem 6:⁠10)

Varujte se sodobnih malikov

8. Kateri neodpustljivi greh so zagrešili nekateri Izaijevi rojaki?

⁸ Zamislite si, kakšno razočaranje čaka Babilonce, ki zaupajo malikom, kateri pa se bodo izkazali za povsem neuporabne! Ali naj bi Izrael verjel, da je treba te bogove primerjati z Jehovom? Seveda ne. Jehova upravičeno sprašuje: »S kom me hočete vzporejati in enačiti, da bi me primerjali in bi si bila podobna?« (Izaija 46:5, SSP) To, da so se nekateri Izaijevi rojaki obrnili k  čaščenju nemih, neživih in nemočnih kipov, je zares neodpustljivo! Za narod, ki pozna Jehova, je zanašanje na nežive, nebogljene podobe, ki jih je izdelal človek, zares nespametno.

9. Opišite prazno razmišljanje nekaterih malikovalcev.

⁹ Razmislite o tem, kako prazno razmišljajo malikovalci. Prerokba se nadaljuje: »Kateri trosijo zlato iz mošnje in tehtajo srebro na tehtnici, najmejo za plačo zlatarja, ki naj naredi iz njega boga; padajo na tla ter se mu klanjajo.« (Izaija 46:6) Malikovalci pri izdelavi svojega boga ne štedijo s sredstvi, kakor da bi drag malik imel kaj večjo rešilno moč od tistega iz lesa. Pa vendar, naj se še tako trudijo, naj je material še tako drag, je neživi malik še vedno samo neživi malik in nič drugega.

10. Kako je malikovalstvo opisano kot popolnoma prazno?

¹⁰ Prerokba s poudarjanjem nespametnosti malikovalstva takole nadaljuje: »Vzdigujejo ga, nosijo ga na rami, nato ga postavijo na mesto svoje, kjer stoji; z mesta svojega se ne gane. Tudi vpijejo k njemu, a ne odgovori, nikogar ne reši iz stiske njegove.« (Izaija 46:7) Kako nesmiselno je moliti k maliku, ki ne more niti slišati niti ničesar ukreniti! Psalmist dobro opiše nekoristnost takšnih predmetov čaščenja: »Njih maliki [. . .] so srebro in zlato, delo rok človeških. Usta imajo, pa ne govore, oči imajo, pa ne vidijo, ušesa imajo, pa ne slišijo, nos imajo, pa ne duhajo, roke, pa ne tipajo, noge, pa ne hodijo, z grlom svojim še ne črhnejo. Njim so podobni, ki jih delajo, vsi, ki vanje upajo.« (Psalm 115:4–8)

 »Zberite pogum«

11. Kaj bo omahujočim pomagalo ‚zbrati pogum‘?

¹¹ Jehova zatem, ko prikaže, kako prazno je malikovalstvo, ljudstvu naniza razloge, zakaj naj bi mu služili: »Pomnite to in bodite možje [zberite pogum, NW], premislite v srcu, odpadniki! Spominjajte se početkov od večnosti, da sem jaz Bog mogočni in nobenega ni drugega, da sem Bog, in nihče ni meni enak.« (Izaija 46:8, 9) Kateri omahujejo med pravim čaščenjem in malikovalstvom, bi se morali spomniti preteklosti. V spomin bi si morali priklicati, kaj vse je storil Jehova. To jim bo pomagalo zbrati pogum in ravnati pravilno. Pomagalo jim bo vrniti se k čaščenju Jehova.

12., 13. V kateri boj so ujeti kristjani in kako lahko zmagajo?

¹² Ta spodbuda je danes še vedno potrebna. Kakor Izraelci se morajo tudi iskreni kristjani bojevati proti skušnjavam in lastni nepopolnosti. (Rimljanom 7:21–24) Poleg tega so vklenjeni v duhovni boj z nevidnim, a neizmerno močnim sovražnikom. Apostol Pavel pravi: »Vojskovati se nam ni zoper kri in meso, ampak zoper poglavarstva, zoper oblasti, zoper svetovne mogočnike te teme, zoper duhovne vojske hudobnosti v nebeških prostorih.« (Efežanom 6:⁠12)

¹³ Satan in njegovi demoni bodo storili vse, samo da bi kristjane odvrnili od pravega čaščenja. Da bi bili kristjani v boju uspešni, morajo ravnati po Jehovovem nasvetu in zbrati pogum. Kako? Apostol Pavel pojasnjuje: »Odenite se z vsem orožjem Božjim, da boste mogli stati zoper zvijačne naklepe hudičeve.« Jehova svojih služabnikov ne pošilja v boj slabo opremljenih. K njihovemu duhovnemu orožju spada ‚ščit vere, s katerim bodo  mogli pogasiti vse goreče strele Hudobnega‘. (Efežanom 6:11, 16) Izraelci so bili odpadniki, prestopniki, ker so prezirali duhovne priprave, ki jih je Jehova namenil njim. Če bi premišljevali o mogočnih delih, ki jih je Jehova tolikokrat storil zanje, se ne bi nikoli obrnili h gnusnemu malikovalstvu. Naučimo se kaj iz njihovega primera in se trdno odločimo, da ne bomo nikoli omahovali v boju, da delamo, kar je prav. (1. Korinčanom 10:⁠11)

14. Na katero zmožnost Jehova opozori, da bi pokazal, da je on edini resnični Bog?

 ¹⁴ Jehova je tisti, ‚ki oznanja od početka konec in od starodavnosti, kar se ni še zgodilo; ki veli: Sklep moj bo stal in storil bom vse, kar me veseli‘. (Izaija 46:10) Kateri drug bog se lahko v tem primerja z Jehovom? Zmožnost, da zna napovedati prihodnost, je izjemen dokaz Stvarnikove božanskosti. Vendar pa je za to, da se kaj napovedanega zagotovo izpolni, potrebno več od predvidenja. Izjava »Sklep moj bo stal« poudarja nespremenljivost Božjega sprejetega namena. Jehova ima neomejeno moč, zato mu prav nič v vsem vesolju ne more preprečiti, da bi uresničil svojo voljo. (Daniel 4:35) Lahko smo torej prepričani, da se bodo vse prerokbe, ki se še morajo izpolniti, tudi zagotovo uresničile, in to v času, ki ga je določil Bog. (Izaija 55:⁠11)

15. Na kateri izredni zgled Jehovove sposobnosti, da napove prihodnost, smo opozorjeni?

¹⁵ V nadaljevanju Izaijevega prerokovanja smo opozorjeni na izreden zgled tega, da je Jehova zmožen napovedati prihodnje dogodke in nato povzročiti, da se njegove besede izpolnijo: »Od vzhoda kličem roparico, iz daljne dežele moža po svojem načrtu. Kakor sem govoril, tako bom izpeljal, kakor sem oblikoval, tako bom to naredil.« (Izaija 46:11, SSP) Bog Jehova bo, kot tisti, ki ‚oznanja od početka konec‘, oblikoval človeške zadeve tako, da bo izpeljal svoj sklep. Cira bo poklical »od vzhoda« oziroma iz Perzije na vzhodu, kjer bo Cirova najljubša prestolnica Pasargadeja. Cir bo kakor ‚roparica‘, ki se nenadoma in nepričakovano spusti nad Babilon.

16. Kako Jehova potrdi zanesljivost svoje napovedi glede Babilona?

¹⁶ Zanesljivost Jehovove napovedi o Babilonu je potrjena z besedami: »Kakor sem govoril, tako bom izpeljal.«  Nepopolni človek je nagnjen k temu, da kaj nepremišljeno obljubi, toda Stvarnik vedno izpolni svojo besedo. Ker je Jehova Bog, »ki nikoli ne laže«, smo lahko prepričani, da bo, če je besedo »oblikoval«, ‚tako tudi naredil‘. (Titu 1:⁠2)

Brezverna srca

17., 18. Koga bi lahko opisali kot ‚upornega v srcu‘ a) v starem veku? b) danes?

¹⁷ Jehova se v prerokbi še enkrat osredotoči na Babilonce: »Poslušajte me, uporni v srcu, ki ste daleč od pravičnosti!« (Izaija 46:12) Besedna zveza »uporni v srcu« opisuje tiste, ki so trmasti in nepoboljšljivi nasprotniki Božje volje. Babilonci so nedvomno daleč od Boga. Zaradi svojega sovraštva do Jehova in njegovega ljudstva uničijo Jeruzalem in njegov tempelj, njegove prebivalce pa odpeljejo v pregnanstvo.

¹⁸ Tudi danes ljudje dvomljivega in nevernega srca trmasto odklanjajo, da bi poslušali kraljestveno sporočilo, ki se oznanja po vsej naseljeni zemlji. (Matevž 24:14) Jehova nočejo priznati za pravičnega suverena. (Psalm 83:18; Razodetje 4:11) Njihova srca so »daleč od pravičnosti«, zato se upirajo in nasprotujejo njegovi volji. (2. Timoteju 3:1–5) Kakor Babilonci tudi oni nočejo poslušati Jehova.

Božja rešitev se ne bo zakasnila

19. Kako bo Jehova storil pravično dejanje v dobro Izraela?

¹⁹ Sklepne besede 46. poglavja Izaijeve knjige poudarjajo značilnosti Jehovove osebnosti: »Približal sem svojo pravičnost, ni več daleč. Moje rešenje se ne bo zakasnilo. Sionu prinesem rešenje, Izraelu svoj sijaj.«  (Izaija 46:13, EI) Ko bo Bog osvobodil Izrael, bo to pravično dejanje. Ne bo dovolil, da bi njegovo ljudstvo ginevalo v pregnanstvu. Sion bo rešen ob pravem času, njegova rešitev ‚se ne bo zakasnila‘. Izraelci bodo po osvoboditvi iz ujetništva postali zanimiv prizor za narode okoli njih. To, da bo Jehova rešil svoj narod, bo pričevanje o njegovi rešilni moči. Nekoristnost babilonskih bogov Bela in Neba bo vsem vidno razkrita, njuna nesposobnost razodeta. (1. kraljev 18:39, 40)

20. Kako so lahko kristjani prepričani, da se Jehovovo ‚rešenje ne bo zakasnilo‘?

²⁰ Jehova je leta 1919 svoje ljudstvo rešil iz duhovnega ujetništva. Ni zakasnil. Ta dogodek, kakor tudi staroveški dogodki iz časa, ko je Cir strmoglavil Babilon, so za nas danes spodbudni. Jehova je obljubil, da bo naredil konec tej hudobni stvarnosti, tudi njenemu krivemu čaščenju. (Razodetje 19:1, 2, 17–21) Gledano iz človeškega zornega kota, se morda nekaterim kristjanom zdi, da njihova rešitev kasni. Vendar pa je to, da Jehova potrpežljivo čaka, dokler ne bo nastopil njegov čas za izpolnitev te obljube, v resnici pravično dejanje. Navsezadnje Jehova »noče, da se kdo pogubi, ampak da vsi pridejo do izpokorjenja«. (2. Petrov 3:9) Zato bodite prepričani, da se enako kakor v dneh starega Izraela tudi danes ‚rešenje ne bo zakasnilo‘. In ko se ta dan rešitve približuje, Jehova še vedno ljubeče vabi: »Iščite GOSPODA, dokler ga morete najti, kličite ga, dokler je blizu! Zapusti naj brezbožnik pot svoj in mož krivični misli svoje in povrni se h GOSPODU, in usmilil se ga bo, in k Bogu našemu, ker je bogat v odpuščanju.« (Izaija 55:6, 7)

[Preučevalna vprašanja]

 [Sliki na strani 94]

Babilona njegovi bogovi ne obvarujejo pred uničenjem

 [Slike na strani 98]

Današnji kristjani se morajo varovati sodobnih malikov

[Sliki na strani 101]

Zberimo pogum, da bi delali, kar je prav