Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Kot družina graditi večno bodočnost

Kot družina graditi večno bodočnost

Poglavje 14

Kot družina graditi večno bodočnost

1. Zakaj je dobro, če se zanimamo za srečo svoje družine, misliti na bodočnost?

ČAS mineva. Morda imamo mnogo dragih spominov na preteklost, toda ne moremo živeti od te preteklosti. Iz preteklosti se lahko učimo, vključno na napakah, toda živimo lahko samo v sedanjosti. In celo če gre neki družini sedaj dobro, nam mora biti jasno, da je sedanjost bežna; danes bo kmalu včeraj in sedanjost hitro preide v preteklost. Zato je za družinsko srečo važno, da smo stalno usmerjeni na prihodnost, se pripravljamo in načrtujemo zanjo. Kakšna bo ta prihodnost za nas ali za naše bližnje, je zelo odvisno od naših sedanjih odločitev.

2. a) Zakaj veliko ljudi raje ne razmišlja o prihodnosti? b) Koga bi morali poslušati, če si želimo srečno prihodnost?

2 Kakšni so izgledi? Večina ljudi vidi le naslednjih nekaj let, kadar misli na prihodnost. Veliko ljudi raje ne gleda daleč naprej, ker lahko vidijo samo neugoden konec, ko bo smrt razbila družino. Mnogim pa trenutke sreče hitro zasenčijo skrbi življenja. Toda če poslušamo tistega, »po katerem se imenuje sleherna rodovina v nebesih in na Zemlji«, lahko imamo od življenja veliko, veliko več. (Efežanom 3:14, 15)

3. a) Kakšno upanje je dal Bog prvima človekoma? b) Zakaj so se stvari drugače obrnile?

3 Ko je Bog ustvaril prvi človeški par, ni imel namena, da bi onadva ali njuno potomstvo živelo samo nekoliko težkih let in nato umrlo. Dal jima je rajsko prebivališče in imela sta upanje na neskončno življenje. (1. Mojzesova 2:7—9, 15—17) Toda zapravila sta to upanje, tako zase kot za svoje potomstvo, ker sta namenoma prestopila zakon Boga, od katerega je bilo odvisno njuno življenje. Biblija pojasnjuje, da je »po enem človeku (Adamu) prišel greh na svet in po grehu smrt, in je tako na vse ljudi prišla smrt, zato ker so vsi grešili«. (Rimljanom 5:12)

4. Kakšno pripravo je osnoval Bog, da bi uresničil svoj prvotni namen s človeštvom?

4 Toda Bog je v svoji ljubezni osnoval pripravo za rešitev človeške družine. Njegov lastni Sin, Jezus Kristus, je žrtvoval svoje popolno človeško življenje v korist vsega Adamovega potomstva. (1. Timoteju 2:5, 6) Tako je Jezus odkupil, kar je Adam za nas izgubil, in zato imajo tisti, ki verujejo v to pripravo, enako upanje na večno življenje, kakor ga je Bog nudil prvemu človeškemu paru. Danes lahko, če nas prej ne doleti težka bolezen ali nesreča, dočakamo 70 ali 80 let, nekateri živijo tudi dlje. »Milostni dar Božji je večno življenje v Kristusu Jezusu, Gospodu našem.« (Rimljanom 6:23)

5–7. a) Kaj lahko pričakujemo v bodočnosti, če sedaj izvršujemo Božjo voljo? b) Kakšno vprašanje si lahko postaviš o tem, kako bi pomagal svoji družini?

5 Kaj lahko to pomeni tvoji družini? Za ljudi, ki poslušajo Boga in izpolnjujejo njegove zapovedi, lahko pomeni večno bodočnost. (Janez 3:36) Bog obljublja v svoji nezmotljivi Besedi, da bo odstranil sedanji zatiralski sestav stvari in poskrbel, da bo vse zadeve človeštva upravljala popolna in pravična vladavina, ki jo bo sam postavil. (Daniel 2:44) V zvezi s tem nam njegova Beseda pove, da namerava »v Kristusu spet zediniti v eni glavi vse, kar je v nebesih in kar je na Zemlji«. (Efežanom 1:10, EI) Tedaj bo v vsemu vesolju vladalo soglasje in človeška družina bo enotna po vsej Zemlji, ne bo rasnega sovraštva, političnih napetosti, brezsrčnih zločinov in brutalnih vojn. Družine bodo varno prebivale, »ne da bi jih kdo vznemirjal«. (Psalm 37:29, 34; Miha 4:3, 4, EI) Tako bo zato, ker bodo vsi, ki bodo takrat živeli, »posnemali Boga kot ljubljeni otroci«, in »živeli v ljubezni«. (Efežanom 5:1, 2)

6 Pod vodstvom vladavine Božjega Kraljestva bo tedaj človeška družina sodelovala pri navdušujočem delu, ki bo Zemljo spremenilo v rajsko stanje, kakršnega je Stvarnik prvotno predvidel, v rajski vrt z obiljem hrane za vse človeštvo. Vse vrste ptic, ribe in kopne živali bodo tedaj podložne prijaznemu vodstvu ljudi in bodo jim v veselje, ker je to Božji izrecni namen. (1. Mojzesova 2:9; 1:26—28) Ne bo več bolezni in bolečin, starostnih težav in strahu pred smrtjo, da, vse, kar danes kali radosti življenja, bo odstranjeno. Celo tisti »iz grobov« se bodo vrnili in bodo uživali veličastne prednosti, ki jih bo takrat nudilo življenje. (Janez 5:28, 29; Razodetje 21:1—5)

7 Kako bi lahko pomagal svoji družini, da doživi uresničenje tega upanja?

KAJ MORAMO NAREDITI?

8. Kaj se zahteva od nas, če hočemo dobiti Božjo milost?

8 Nihče od nas ne bi smel zmotno misliti, da moramo samo »pošteno živeti« — tako, kot si mi predstavljamo, da bi bili med tistimi, ki bodo dobili življenje v Božjem novem sestavu stvari. Ne odločamo mi, kakšne pogoje je treba izpolniti; to po pravici naredi Bog. Ko je Jezus nekoč učil v Judeji, ga je neki mož vprašal: »Učenik, kaj naj storim, da podedujem večno življenje?« Odgovoril mu je: »Ljubi Jehovo, Boga svojega, iz vsega srca svojega in iz vse duše svoje in iz vse moči svoje in iz vse pameti svoje, bližnjega svojega pa kakor samega sebe.« (Lukež 10:25—28) Ni torej dovolj, če rečemo, da verujemo v Boga, ali da tu in tam obiščemo sestanke, na katerih se obravnava Biblija, ali da občasno naredimo drugim kaj prijaznega. Vera, ki jo imamo, bi morala vplivati na naše misli, želje in postopke vsak dan in cele dni.

9. Katera biblijska temeljna načeta nam lahko pomagajo, da imamo uravnovešen pogled na zadeve življenja?

9 Če imamo vedno v mislih naš odnos do Boga in ga cenimo, nam bo to pomagalo modro postopati, in Bog nam bo dal svojo milost in nam stal ob strani. (Pregovori 4:10) S tem, da na vse zadeve življenja gledamo tako, kot da so povezane z njim in njegovim namenom, bomo lahko v svojem življenju uravnovešeni. Delati moramo, da skrbimo za svoje telesne potrebe. Toda Božji Sin nas opozarja, da svojega življenja ne moremo niti najmanj podaljšati, četudi bi zelo skrbeli ali težili za materialnimi stvarmi. Če pa najprej iščemo Božje kraljestvo in njegove pravičnosti, bomo lahko svoje življenje neskončno podaljšali. (Matevž 6:25—33; 1. Timoteju 6:7—12; Hebrejcem 13:5) Bog želi, da uživamo svoje družinsko življenje, toda če smo tako zaskrbljeni za svoje družinske zadeve, da bi pozabili tistim, ki so v svetu, izkazati pristno ljubezen, tedaj škodujemo sami sebi, ker bomo svoji družini posredovali enostranski pogled na življenje in zapravili Božji blagoslov. Šala in sprostitev v družinskem krogu lahko naredijo veliko veselja, če so na svojem mestu in ljubezni do Boga ne potisnejo v ozadje. (1. Korinčanom 7:29—31; 2. Timoteju 3:4, 5) S tem, da kot družina ali posameznik delamo vse v soglasju z dobrimi temeljnimi načeli Božje besede, bomo zares zadovoljni, imeli bomo občutek, da smo nekaj dosegli, in osnovali bomo dober temelj za večno bodočnost. Zato »vse, kar storite, delajte iz duše, kakor Jehovi in ne ljudem, vedoč, da od Jehove prejmete povračilo dediščine«. (Kološanom 3:18—24)

GRADITI KOT DRUŽINA

10. Kako važni so redni družinski biblijski pogovori?

10 Če vsi družinski člani delajo za isti cilj, je zelo dragoceno, pravzaprav neizogibno potrebno, da skupaj obravnavajo Božjo besedo. Človek ima vsak dan mnogo priložnosti, da primerja to, kar vidi in kar se dogaja, s Stvarnikovimi nameni. (5. Mojzesova 6:4—9) Dobro je določiti čas, da za skupno branje in pogovor o Bibliji, morda s pomočjo literature, ki jo pojasnjuje. To napravi družino enotno. Družinski člani lahko zatem uporabljajo Božjo besedo, da drug drugemu pomagajo premagovati probleme, ki morda nastanejo. Če dajo starši dober zgled in čas, ki je določen za družinske biblijske pogovore ne odstopijo zlahka drugim interesom, bo prešlo otrokom v navado, da spoštujejo in cenijo Božjo besedo. Božji Sin je rekel: »Ne bo živel človek ob samem kruhu, temveč od vsake besede, ki izhaja iz ust Božjih.« (Matevž 4:4)

11. Kakšne težnje bi se morali izogibati v družini, če hočemo, da bo duhovno napredovala?

11 Neko telo ne bi smelo biti »razdeljeno«, ampak bi morali »udje enako skrbeti drug za drugega«. (1. Korinčanom 12:25) Takšna bi morala biti družina! Eden zakonec ne bi smel biti toliko zaposlen sam s seboj, s svojim duhovnim napredkom, spoznanjem in razumevanjem, da ne bi bil več odkritosrčno zainteresiran za napredovanje svojega partnerja. Če na primer soprog ne posveča dovolj pozornosti duhovnim potrebam svoje žene, ona čez čas morda ne bo več sledila istim ciljem kakor on. Če se starši ne zanimajo dovolj za duhovno rast svojih otrok, če jim ne pomagajo uporabljati temeljna načela Božje besede in spoznati, da držanje le-teh vodi do resnično srečnega življenja, lahko nekega dne ugotovijo, da je srce in razum njihovih otrok prežel materialistični duh sveta. Pazi na to, da v korist večne blaginje svoje družine vsi redno pridobivajo spoznanje iz Božje besede.

12. Čigave družbe ne bi smeli zanemarjati?

12 Če se ljubezen dejansko ‚začenja v družinskem krogu‘, bi se tam ne smela tudi končati. Biblija napoveduje, da bodo Božji resnični služabniki že v tem sestavu stvari svetovna družina bratov in sester. Bog nam pravi, da naj »dokler je čas, delamo dobro vsem, a najbolj tem, ki smo si z njimi domači po veri«, to je naši ‚bratovščini, razkropljeni po svetu‘. (Galatom 6:10; 1. Petrov 5:9) Z veseljem bi se morali kot družina redno sestajati s člani večje »družine«. Tega ne smemo lahkomiselno opuščati zaradi drugih interesov. (Hebrejcem 10:23—25; Lukež 21:34—36)

13. Kakšno odgovornost imamo do ljudi zunaj krščanske skupščine?

13 Vendar naše ljubezni ne bi smeli omejiti samo na tiste, ki so »v hiši Božji«, v skupščini. (1. Timoteju 3:15) Kot je rekel Božji Sin, kaj posebnega bi naredili, če bi ljubili samo tiste, ki ljubijo nas, to je svoje brate. Da bi bili podobni našemu nebeškemu Očetu, moramo ljubiti vse ljudi, biti do vseh prijazni in jim pomagati ter iskati prilike, da z njimi govorimo o dobri vesti Kraljestva. Če torej kot družina pokazujemo Bogu ugajajočo ljubezen, dobi naše življenje smisel in namen. Vsi mi, enako starši in otroci, doživljamo, kaj pomeni izkazovati vso ljubezen, in sicer tako, kakor to dela Bog. (Matevž 5:43—48; 24:14) Tedaj bomo tudi v polni meri deležni sreče, ki jo lahko prinese samo takšno velikodušno dajanje. (Dejanja apostolov 20:35)

14. Uporaba katerega nasveta pospešuje družinsko srečo?

14 Kakšno čudovito upanje imajo družine, ki pokazujejo takšno ljubezen! Naučili so se, da morajo uporabljati nasvet Božje besede, če hočejo, da je njihovo družinsko življenje srečno. Kljub problemom in pritiskom življenja, ki prizadenejo vse ljudi, takšne družine že sedaj doživljajo mnoge blagoslove, če delajo tako. Toda oni gledajo še naprej, preko sedanjosti, in zanje življenje ne pomeni le nekaj let, nato pa smrt naredi vsemu konec. Z zaupanjem v zanesljivost Božjih obljub, bo vsak družinski član srečno gradil na večni prihodnosti.

15. Kaj se lahko vprašaš glede koristi biblijskih smernic, navedenih v tej knjigi?

15 Ta knjiga je na osnovi Biblije pokazala, da je Bog ustvaril Zemljo zato, da bi bila naseljena. V ta namen je osnoval družinsko ureditev. Razen tega je dal Bog Jehova smernice očetom, materam in otrokom, ki smo jih tukaj obravnavali. Si lahko v svoji družini uporabil nekaj teh temeljnih načel? Je to tvojo družino napravilo srečnejšo? Upamo tako. Toda kaj bo prinesla bodočnost tebi in tvoji družini?

16–18. Kakšno veličastno stanje je Bog Jehova predvidel za Zemljo?

16 Ali bi rad sodeloval pri obdelovanju zemlje, ko bodo polja prinašala rekordne žetve in bodo puščave zacvetele? Ali želiš, da bi bili namesto trnja in osata zasajeni sadovnjaki in mogočni gozdovi? Ali bi tebi in tvoji družini ugajalo gospodovati živalim, ne s puškami, biči in železnimi rešetkami, temveč z ljubeznijo in medsebojnim zaupanjem?

17 Če iz srca hrepeniš po času, ko bodo meči prekovani v pluge in kopja v srpe, ko ne bo več proizvajalcev bomb in podpihovalcev vojn, tedaj se boš veselil v Jehovini novi ureditvi. Zatiralske oblike vladavin, lakomni komercialni sestavi in religiozna hinavščina bodo stvari preteklosti. Vsaka družina bo v miru prebivala pod lastno trto in smokvo. Zemljo bo napolnjevalo radostno vzklikanje obujenih otrok in razgibano petje mnogih ptic. Zrak bo poln poživljajočega vonja cvetja, ne pa dušečih industrijskih plinov. (Miha 4:1—4)

18 Če iskreno želiš doživeti, da bo hromi skakal kakor jelen, slišati prepevanje nemega, videti, da se bodo odprle oči slepih, da bodo gluhi spet slišali, da se bodo vzdihujoči in jokajoči smejali in se žalujoči veselili, da se bolečina in smrt umakneta zdravju in večnemu življenju, tedaj naredi vse, kar moreš, da bi skupaj s svojo družino izpolnjeval pogoje za večno življenje v Jehovini novi ureditvi, kjer bodo takšni pogoji. (Razodetje 21:1—4)

19. Kako bi lahko ti in tvoja družina bili med tistimi, ki bodo uživali blagoslove Božje nove ureditve?

19 Bo tvoja družina med srečno množico, ki bo takrat napolnjevala Zemljo? To je od tebe odvisno. Sedaj sledite Jehovinim smernicam za srečno družinsko življenje. Kot družina se trudite, da bi se pokazali primerne življenju tega novega sestava. Preučujte Biblijo, Božjo besedo, uporabljajte jo v svojem življenju in pripovedujte drugim o svojem upanju. Če to delate, si boste kot družina naredili pri Bogu »dobro ime«. »Boljše je dobro ime kot obilno bogastvo, priljubljenost je več vredna ko srebro in zlato.« Takšnega imena Jehova ne bo pozabil: »Spomin na pravičnega ostane blagoslovljen.« (Pregovori 22:1, EI; 10:7) Z Jehovino nezasluženo dobroto ste lahko blagoslovljeni z večno prihodnostjo in največjo srečo.

[Preučevalna vprašanja]

[Slika čez celo 189. stran]