Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Ljubezen — »popolna vez enotnosti«

Ljubezen — »popolna vez enotnosti«

poglavje 6

Ljubezen — »popolna vez enotnosti«

1–6. a) Kaj se lahko zgodi, če se oba zakonca preveč prepustita svojim lastnim občutkom? b) Poslušanje katerih svetopisemskih vodil lahko prepreči razvoj resnih prerekanj?

»ZAKAJ mi nikoli nimamo kosila pravočasno?« je mož osorno rekel ženi, naveličan čakanja in izčrpan od težkega vsakodnevnega dela.

2 »Nehaj godrnjati, saj sem skoraj gotova,« je ona vzkipela. Tudi njen dan ni bil lahek.

3 »Toda ti si vedno pozna. Zakaj ne moreš biti nikoli točna?«

4 »To ni res!« je vpila žena. »Če bi ti nekega dne poskušal skrbeti za otroke, ne bi toliko godrnjal. Končno so to tudi tvoji otroci!«

5 Tako mala krtina med možem in ženo preraste v velik hrib in končno sta oba tako jezna, da ne govorita. Vračala sta drug drugemu, vse dokler nista bila oba užaljena in jezna, in večer je bil pokvarjen. Vsak od njiju bi lahko bil to preprečil, vendar so oba prevladali lastni občutki in pozabila sta na počutje drugega. Razrvani živci so popustili.

6 Vzroki takšnih težav so lahko različni. Včasih gre morda za denar ali pa lahko ima mož občutek, da si ga žena preveč svoji in mu ne pusti družiti se z drugimi ljudmi. Ona pa se lahko čuti zapostavljeno in da se nanjo gleda kot na nekaj samo po sebi umevnega. Napetost lahko povzroči en sam velik problem ali več manjših. To, kar nas zanima, je, kako lahko odpravimo napetosti, ne glede na to, kaj jih je povzročilo. Vsak od zakoncev lahko prepreči razvoj takšne situacije, tako da je pripravljen, ponuditi svojemu partnerju tudi ‚drugo stran obraza‘, in sicer, da ‚hudega ne vrača s hudim‘, temveč ‚premaga hudo vedno z dobrim‘. (Matevž 5:39; Rimljanom 12:17, 21) To zahteva obvladanje samega sebe, zrelost in krščansko ljubezen.

KAJ V RESNICI POMENI LJUBEZEN

7–9. a) Kako je v 1. Korinčanom 13:4—8 opisana ljubezen? b) Za kakšno vrsto ljubezni gre?

7 V 1. Korinčanom 13:4—8 najdemo od Boga Jehove navdihnjeno definicijo besede ljubezen, in sicer kaj ona je, in kaj ona ni: »Ljubezen je potrpežljiva, dobrotljiva; ljubezen ni nevoščljiva, ljubezen se ne hvali, se ne napihuje, ne vede se nespodobno, ne išče svojega, se ne da razdražiti, ne misli hudega, ne veseli se krivice, a veseli se resnice; vse pokriva, vse veruje, vse upa, vse prenaša. Ljubezen nikoli ne mine.«

8 Osnov ljubezni je več in so različne: fizična privlačnost, sorodniške vezi ali veselje ob druženju z drugimi. Toda Biblija pokaže, da mora prava ljubezen biti več kot naklonjenost ali medsebojna privlačnost; delati je treba dobro ljubljeni osebi. Takšna vrsta ljubezni lahko celo kara ali vzgaja, kakor starši otroke ali Bog Jehova svoje oboževalce. (Hebrejcem 12:6) Seveda imajo čustva svojo vlogo, toda ne smejo preglasiti sposobnost razločevanja ali pravilnih temeljnih načel v druženju z drugimi. Takšna ljubezen povzroči, da postopamo z vsemi pozorno in pošteno.

9 Da bi bolje razumeli, kako lahko ta ljubezen koristi našemu družinskemu življenju, si nadrobneje oglejmo definicijo v 1. Korinčanom 13:4—8.

10, 11. Kaj pričakujemo od potrpežljivega in dobrotljivega zakonskega partnerja?

10 »Ljubezen je potrpežljiva, dobrotljiva.« Ali si s svojim zakonskim partnerjem potrpežljiv? Ali se obvladaš, celo če nastane situacija, ki bi te razjezila, in se ti morda kaj po krivici očita? Jehova je z nami potrpežljiv; ‚Božja dobrota in potrpežljivost te vodi do izpokorjenja.‘ Sadova duha sta dobrotljivost in potrpljenje. (Rimljanom 2:4; Galatom 5:22)

11 Ljubezen ne odobrava krivice, vendar ne »seka«. Ni nepotrpežljiva. Priznava olajševalne okoliščine. (1. Petrov 4:8; Psalm 103:14; 130:3, 4) Celo v težjih stvareh je pripravljena odpuščati. Apostol Peter je nedvomno menil, da je potrpežljiv, ko je vprašal Jezusa: »Kolikokrat, ko se pregreši brat moj zoper mene, naj mu odpustim, ali do sedemkrat?« Jezus je odgovoril: »Ne pravim ti do sedemkrat, marveč do sedemdesetkrat sedemkrat.« (Matevž 18:21, 22; Lukež 17:3, 4) Ljubezen vedno znova odpušča in je neskončno dobrotljiva. Si takšen?

12, 13. Kako se lahko pokazuje ljubosumje in zakaj bi se morali truditi obvladati ga?

12 »Ljubezen ni nevoščljiva (ni ljubosumna, NS).« Zelo težko je živeti z zakoncem, ki je ljubosumen brez pravega vzroka. Takšno ljubosumje je sumničavo in skrajno lastniško. Je otročje in partnerju preprečuje, da bi bil z drugimi pristen in prijazen. Nikakor ne osrečujejo zahteve, ki jih postavlja ljubosumje, temveč neprisiljeno dajanje samega sebe.

13 Biblija vprašuje: »Kdo se more ustavljati ljubosumnosti?« Ljubosumje je prišteto k delom nepopolnega mesa. (Pregovori 17:4, EI; Galatom 5:19, 20) Ali odkrivaš pri sebi kakršenkoli znak ljubosumja, ki izvira iz občutka negotovosti, hrani pa ga domišljija? Pri drugih običajno vidimo pomanjkljivosti, vendar bo koristneje, če preiščemo same sebe. »Kjer je namreč zavist (ljubosumje, NS) in prepirljivost, tam je nered in hudobija vsake vrste.« (Jakob 3:16, EI) Ljubosumje lahko omaja zakon. Tvojega zakonskega partnerja ne navežeš nase z omejitvami ljubosumja, temveč z ljubečo pozornostjo, s spoštovanjem in zaupanjem.

14, 15. a) Zakaj pokazuje hvalisanje pomanjkanje ljubezni? b) Kaj bi moral nekdo narediti, namesto da omalovažuje svojega zakonskega partnerja?

14 »Ljubezen se ne hvali, se ne napihuje.« Res je, da se mnogi ljudje radi hvalisajo, toda le redki radi to poslušajo. Dejansko je lahko to vsakomur, ki hvalisavca dobro pozna, neprijetno. Medtem ko se nekateri ljudje hvalijo z bahavim govorjenjem o sebi, pa drugi to dosežejo na drugačen način. Druge kritizirajo in omalovažujejo, da bi izgledali v primerjavi z njimi boljši. Povišujejo sebe tako, da podcenjujejo druge. Kdor omalovažuje svojega zakonskega partnerja, dejansko hvali sam sebe.

15 Ali si se kdaj zalotil, da si govoril v prisotnosti drugih o napakah svojega zakonskega partnerja? Kaj misliš, kako se je pri tem počutil? — Kaj bi bilo, če bi se govorilo o tvojih napakah? Kako bi se počutil? Da si ljubljen? Ne, ljubezen »se ne napihuje« niti z lastno hvalo niti z omalovaževanjem drugega. Če govoriš o svojem zakonskem partnerju, bodi izgrajujoč; to bo okrepilo vez med vama. Glede samega sebe pa upoštevaj modri nasvet, ki ga najdeš v Pregovorih 27:2: »Hvalijo naj te drugi, ne pa usta tvoja, rajši tujec nego ustnice tvoje.«

16. Kakšnega obnašanja se bo oseba, ki ljubi, izogibala?

16 Ljubezen »se ne vede nespodobno«. Mnogo je stvari, ki so očitno nespodobne, na primer prešuštvo, pijanstvo in izbruhi jeze. (Rimljanom 13:13) Takšno obnašanje, nasprotno od ljubezni, deluje škodljivo na zakonsko zvezo. Nevljudnost, nespodobno govorjenje in postopanje, kakor tudi zanemarjanje telesne čistoče, pokazuje pomanjkanje človeške dostojnosti. Si pozoren in se izogibaš tega, da bi bil neprijeten svojemu zakonskemu partnerju v tem pogledu? Si do nje ali do njega pozorna oziroma pozoren, se lepo obnašaš in partnerja spoštuješ? Vse to prispeva k sreči in trajnosti zakona.

17. Kako se lahko izognejo prepirom tisti, ki ne gledajo le na svoje interese?

17 Ljubezen »ne išče svojega, se ne da razdražiti«. Ni samoljubna. Koliko bolje bi bilo, če bi zakonski par, omenjen na začetku poglavja, postopal na ta način. Mož ne bi bil do žene osoren, ker je bila s kosilom pozna, in ona mu to ne bi bila vračala. Če bi bila žena opazila, da je bila njegove razdraženosti delno kriva utrujenost, bi lahko, namesto da se je dala izzvati, odgovorila: »Jed bo takoj gotova. Gotovo si imel težak dan. Medtem ko dajem jed na mizo, popij hladen sok.« In če bi bil mož bolj razumevajoč in ne bi mislil samo nase, bi jo lahko vprašal, ali ji naj kaj pomaga.

18. Kako lahko ljubezen nekoga obvaruje pred tem, da bi se dal izzvati?

18 Ali te zlahka izzove nekaj, kar dela ali govori tvoj zakonski partner, ali pa se trudiš, da spoznaš ozadje njegovih besed ali dejanj? Morda sploh ni hudo mislil, le nepremišljeno je bilo, in ni te hotel prizadeti. Če ga ljubiš, ‚ne boš dopustil, da bi zašlo sonce nad tvojim razdraženim razpoloženjem‘. (Efežanom 4:26) Kaj pa, če se tvoj zakonski partner čuti prizadet in namenoma nekaj reče ali stori, da bi te ranil? Ali lahko počakaš, dokler se razburjenje ne poleže in se potem pogovoriš? Če imaš v mislih vajino skupno srečo in blaginjo, ti bo to pomagalo najti prave besede. »Kdor je modrega srca, govori pametno.« »Kdor greh zakriva,« torej ne podpihuje prepira, »išče ljubezni.« (Pregovori 16:23; 17:9) Zmagaš lahko v korist ljubezni, če se premagaš in ne nadaljuješ s prepirom, ki naj bi dokazal, da imaš ti prav.

19. a) Kaj lahko vključuje ‚veselje do krivice‘? b) Zakaj bi se morali tega izogibati?

19 Pristna ljubezen se »ne veseli krivice, a veseli se resnice«. Ne misli, da je domiselno varati zakonskega partnerja — bodisi glede časa, porabe denarja ali svoje družbe. Ne izgovarjaj polovičnih resnic z namenom, da bi se pokazala pravičnost. Nepoštenost poruši zaupanje. Da bi bila med vama prava ljubezen, vaju mora oba veseliti to, da vedno med seboj govorita resnico.

PRAVA LJUBEZEN JE MOČNA IN POTRPEŽLJIVA

20. Kako ljubezen (a) vse pokriva, (b) vse veruje, (c) vse upa, (d) vse prenaša?

20 »Vse pokriva, vse veruje, vse upa, vse prenaša.« Pogumno se upira stresu in obremenitvam v zakonu, medtem ko se oba partnerja učita popuščanja in se prilagajata. Vse nasvete, ki so v Božji besedi, jemlje resno in se goreče trudi, da jih uporablja, celo kadar okoliščine izgledajo neugodne. Čeprav v druženju z nepoštenimi osebami ni lahkoverna, tudi ni pretirano sumničava, raje pokazuje zaupanje. Razen tega upa na najboljše. To upanje temelji na zaupanju, da uporaba biblijskih nasvetov prinaša najboljše rezultate. Zato je ljubezen lahko pozitivna, optimistična in zna gledati naprej. Ni neodločna, niti ni neka prehodna slepa zaljubljenost. Prava ljubezen je vztrajna, se ne izogiba težav, kadar se z njimi sooča. Je močna, istočasno pa je prijazna, nežna, popustljiva in ustrežljiva.

21, 22. Naštej nekaj situacij, v katerih ljubezen nikoli ne razočara.

21 Takšna »ljubezen nikoli ne mine«. Kaj se zgodi, če zakonski par zaradi težkih razmer zaide v denarno krizo? Žena, ki ima takšno ljubezen, ne misli na to, da bi pobegnila od moža in se tako izognila težavam, temveč je zvesto ob njegovi strani, skuša varčevati, in morda celo sama kaj zasluži. (Pregovori 31:18, 24) Kaj pa, če žena zboli in to traja dolga leta? Mož, ki ima takšno ljubezen, stori vse, kar more, da ji priskrbi potrebno zdravljenje, pomaga ji pri domačih opravilih, ki jih ona več ne zmore, razen tega pa ji stalno da vedeti, da jo še vedno ljubi. Bog sam nam je v tem pogledu dober zgled. Ne glede na to, v kakšen položaj pridejo njegovi služabniki, nič jih »ne loči od Božje ljubezni«. (Rimljanom 8:38, 39)

22 Kakšnim težavam takšna ljubezen ne bi bila kos? Ali obstaja v tvojem zakonu? Imaš takšno ljubezen?

LJUBEZEN MORA RASTI

23. Kaj je odločilno za to, da delamo stvari, ki odgovarjajo ljubezni?

23 Ljubezen se, podobno kot mišice, krepi z delom. Nasprotno je ljubezen, kakor vera brez del, mrtva. Pravijo, da prihajajo besede in dejanja, h katerim nas žene naša notranjost, iz srca, ki predstavlja naše notranje nagibe. »Usta govore, česar je srce prepolno.« Dobri človek prinaša iz dobrega zaklada dobro.« Če pa smo v notranjosti slabi, »iz srca izhajajo hudobne misli, uboji, prešeštva, nečistosti, tatvine, kriva pričevanja, kletvine«. (Matevž 12:34, 35; 15:19; Jakob 2:14—17)

24, 25. Kako lahko ojačaš svoje dobre nagibe za izkazovanje ljubezni?

24 Kakšne misli in občutke razvijaš v svojem srcu? Če dnevno razmišljaš o tem, kako je Bog pokazal svojo ljubezen, in če si prizadevaš posnemati njegov zgled, bo to tvojim dobrim nagibom dalo novih moči. Več ko boš to ljubezen uporabljal, bolj bodo tvoji postopki in govor v soglasju z njo, globlje bo vtisnjena v tvoje srce. Dnevno pokazovanje te ljubezni v malih stvareh bo prešlo v navado. Tedaj bo, če bodo kdaj slučajno nastali problemi, ta ljubezen tukaj, trdno prisvojena, da ti pomaga premagati težave. (Lukež 16:10)

25 Ali opaziš na tvojem zakonskem partnerju nekaj hvalevrednega? Povej mu to! Ali želiš, da bi mu naredil nekaj dobrega? Izpolni to željo! Ljubezen moramo sejati, da bi jo lahko želi. Če tako ravnata, si bosta postala bližja, namesto dveh bosta kot eden, ljubezen med vama bo rasla.

26, 27. Kako sodelovanje povečuje ljubezen?

26 Ljubezen pa lahko uspeva samo tedaj, če k temu prispevata oba zakonca. Adam, prvi človek, je živel v raju. Bil je bogato oskrbljen z vsem potrebnim za življenje. Že od začetka je bil obdan z lepoto. To niso bili le travniki in rože, gozdovi in reke, temveč tudi mnogo različnih živali, ki so mu bile podložene kot oskrbniku Zemlje. Kljub temu mu je nekaj manjkalo: nekdo, s katerim bi lahko delil ta lepi raj. Ali si že kdaj sam občudoval nenavaden sončni zahod in si želel, da bi ga videl tudi tvoj ljubljeni? Ali pa si izvedel radostno vest, toda nisi imel nikogar, ki bi mu jo lahko povedal? Bog Jehova je videl, kaj je Adamu manjkalo, zato mu je dal tovarišico, s katero je lahko delil mišljenje in občutke. Sodelovanje dva človeka zbliža, ljubezen požene korenine in raste.

27 Zakon pomeni sodelovanje. Večkrat zadostuje ljubeč pogled, dotik, blaga beseda ali sedenje drug ob drugem brez besed. Vsako dejanje lahko pokazuje ljubezen: postiljanje postelj, pomivanje posode, varčevanje, da bi se kupilo nekaj, kar si žena želi, pa si zaradi gospodinjskega načrta tega ne privošči, ali pomoč drugemu pri delu, če je morda v zaostanku. Ljubezen pomeni sodelovanje pri delu in igri, v težavah in veselju, pri uspehih in neuspehih, v mišljenju in občutkih. Imeti bi morala skupne cilje in jih tudi skupaj dosegati. Tako postaneta dva človeka eno in na takšen način ljubezen raste.

28. Kako pospešuje služenje ljubezen?

28 Podpiranje zakonskega partnerja lahko pomaga, da se tvoja ljubezen do njega razvija. Služenje žene možu je sestavljeno iz kuhanja, postiljanja, pospravljanja stanovanja, pranja, nakupovanja itd. Usluge, ki jih mož izkazuje ženi, so po navadi te: da zasluži denar za hrano, ki jo ona pripravlja, za postelje, ki jih ona postilja, za stanovanje, ki ga ona čisti, in za perilo, ki ga pere. To služenje ali to dajanje je tisto, kar osrečuje, in krepi ljubezen. Kot je rekel Jezus, dajanje bolj osreči kakor jemanje, ali da je bolj osrečujoče služiti, kakor biti postrežen. (Dejanja apostolov 20:35) Svojim učencem je rekel: »Največji med vami bodi vam služabnik. (Matevž 23:11) Takšno stališče izločuje tekmovalnega duha in prispeva k sreči. Če služimo, občutimo, da smo potrebni in imamo cilj, to pa dviguje naše samospoštovanje in nas naredi zadovoljne. Zakon daje tako možu kot ženi veliko priložnosti služenja in dosego takšnega zadovoljstva, to pa oba še tesneje združi v ljubezni.

29. Zakaj celo ljudem, ki niso Božji služabniki, ljubezen ugaja?

29 Kaj pa tedaj, če je samo en zakonski partner krščanski služabnik in izvaja biblijska temeljna načela? Ali to kaj spremeni način kristjanovega obnašanja? Pravzaprav ne. Morda ne more toliko govoriti o Božjih namenih, to pa ne spremeni njegovega obnašanja. Neverni zakonski partner ima enake osnovne potrebe kakor Jehovin oboževalec in v marsikaterem pogledu reagira enako. To se vidi iz lista Rimljanom 2:14, 15: »Kadar namreč pogani, ki nimajo postave, delajo po naravi, kar zahteva postava, ti so, ne imajoč postave, sami sebi postava; saj sami kažejo, da je zahteva postave zapisana v njih srcih, ker jim to izpričuje njih vest ter misli, ko se med seboj tožijo ali tudi zagovarjajo.« Zgledno krščansko obnašanje se običajno ceni in povzroči, da ljubezen raste.

30. Mar naj se ljubezen pokazuje samo v dramatičnih okoliščinah? Zakaj odgovarjaš tako?

30 Ljubezen ne čaka na dramatične okoliščine, da bi se lahko pokazala. V nekem smislu je ljubezen podobna obleki. Kaj drži tvojo obleko skupaj? Nekaj debelih vozlov iz vrvi ali na tisoče malih šivov? Tisoče drobnih šivov jo drži skupaj, in to je res tako pri dobesedni obleki kakor pri duhovnih »oblačilih«. Mnoge male stvari — to, kar dnevno govorimo in delamo — sestavljajo našo »obleko« in odkrivajo, kaj smo. Takšna duhovna »obleka« se ne ponosi, in se ne postara kakor dobesedna obleka. To je, kakor pravi Biblija, »neminljiv okras«. (1. Petrov 3:4)

31. Kakšen odličen nasvet o ljubezni je zapisan v Kološanom 3:9, 10, 12, 14?

31 Ali želiš, da bi bil tvoj zakon povezan s »popolno vezjo enotnosti«? Tedaj delaj tako, kot se priporoča v Kološanom 3:9, 10, 12, 14: »Ker ste slekli starega človeka z dejanji njegovimi in oblekli novega ... Oblecite torej ... srčno usmiljenje, blagovoljnost, ponižnost, krotkost, potrpežljivost ... oblecite ljubezen, ki je popolnosti vez.«

[Preučevalna vprašanja]