Poglavje 1

Najti ključ do družinske sreče

1, 2. Kakšne so prednosti zdravega družinskega življenja? Kakšna vprašanja lahko zato nastanejo?

MNOGIM človekovim potrebam po sreči se lahko zadovolji v družinskem krogu. Tam lahko najdemo, kar si vsi želimo: občutek, da smo potrebni, cenjeni in ljubljeni. Prisrčna družinska zveza lahko ta hrepenenja čudovito izpolni. Ustvari lahko ozračje zaupanja, razumevanja in sočutja. Tedaj postane dom resnično zavetišče pred težavami in nemiri od zunaj. Otroci se lahko čutijo varne in imajo možnost, da se razvije njihova osebnost.

² Takšno družinsko življenje si želimo. Toda nič od tega ne pride samo od sebe. Kako pa se lahko doseže? Zakaj je tedaj družinsko življenje danes v tolikih delih sveta tako zelo težavno? Kakšno je pojasnilo za razliko med srečnim in nesrečnim zakonom, med prisrčno družinsko zvezo in med hladno in nesložno družino?

3. Kaj pokazujejo zgodovinska dejstva glede pomembnosti družine?

³ Če si zelo zaskrbljen za srečo in uspešnost svoje družine, imaš za to vse razloge. O pomembnosti družinske ureditve beremo v The World Book Encyclopedii (1973):

»Družina je najstarejša človeška ureditev. V mnogih pogledih je najvažnejša. Je osnovna celica družbe. Cele civilizacije so preživele ali  izginile, odvisno od tega, če so bile družine močne ali slabe.«

4, 5. Kakšna neprijetna razpoloženja lahko opazimo v mnogih družinah?

⁴ Toda koliko je danes družin, ki so povezane z močno vezjo ljubezni? Koliko jih uživa toplino, ki je izraz dobrote, hvaležnosti in plemenitosti? Koliko je tistih, ki poznajo resničnost izreka, »bolje je dajati kakor prejemati«?

⁵ Danes je po svetu razširjen čisto drugačen duh. Resda prevladuje v zahodnem svetu, toda prodira tudi na vzhod in druga področja, kjer je bila družinska ureditev že od nekdaj zelo stabilna. To vključuje tudi splošna gledišča: ‚Delaj, kar želiš, in pusti drugim, naj pazijo sami nase‘, ‚vzgoja je staromodna; dovoli otrokom, da gredo po svojih poteh.‘ ‚Ne sodi, kaj je dobro ali napačno.‘ Vedno več je dežel, kjer so razveze, mladinski kriminal in nemoralnost odraslih dosegli vznemirljivo stopnjo. Psihologi, psihiatri, duhovniki in drugi poskušajo z nasveti, toda namesto da bi utrdili enotnost družine, mnogi svetovalci opravičujejo ali celo priporočajo nemoralo kot sredstvo za zmanjšanje nezadovoljstva (frustracije). Slabi rezultati potrjujejo resničnost izreka: »Kar človek seje, to bo tudi žel.«

ZGODOVINA PODPIRA DRUŽINSKO UREDITEV

6. Kako dogodki v stari Grčiji in Rimu pokazujejo na pomembnost družine?

⁶ To, kar uči zgodovina o pomembnosti družine, zasluži resno pozornost. V drugem zvezku dela Zgodovina civilizacije opisuje zgodovinar Will Durant propad družine v stari Grčiji, in nadaljuje: »Glavni  vzrok, da so Rimljani zavzeli Grčijo, je notranji razpad njene civilizacije.« Dalje pokazuje, da je moč Rima bila družina, toda ko je družinska ureditev razpadla zaradi spolne nemorale, je tudi Rim propadel.

7. Zakaj so v Rimskem cesarstvu določeni ljudje imeli uspešno družinsko življenje, medtem ko so drugi imeli resne težave?

⁷ V resnici zgodovina potrjuje stari rek: »Ni človeku v oblasti pot njegova, ne v moči moža, kako naj hodi in ravna stopinje svoje.« Toda pokaže tudi, da obstaja izvor, ki presega človeško modrost in kjer lahko iščemo navodila, ki bodo pomagala, da bo družinska skupnost uspešna. Zgodovinarji poročajo, da je bilo v času, ko je umiralo Rimsko cesarstvo, »družinsko življenje Židov zgledno, in da so bile male krščanske skupščine zaradi njihove pobožnosti in dostojnosti trn v očeh užitka željnemu poganskemu svetu«. (Zgodovina civilizacije, zvezek 3, str. 366) Kaj pa je bilo značilno za te družine? Imele so drugačen izvor vodstva, Biblijo. V takšni meri so uživali v zdravem in mirnem družinskem življenju, v kakršni so uporabljali nasvet Božje besede. Zaradi tega je imel propadajoč rimski svet občutek krivde.

8. Zakaj zasluži Biblija našo pozornost, kadar gre za reševanje družinskih problemov? (Psalm 119:100—105)

⁸ Tudi izreki, citirani v prejšnjih odstavkih, so iz Biblije. V tej knjigi najdemo besede Jezusa Kristusa, da je veliko bolj osrečujoče dajati, kot pa prejemati; izjavo navdihnjenega apostola Pavla, da bomo želi, kar smo sejali, kakor tudi pojasnilo preroka Jeremije, da človek ni sposoben usmerjati lastno pot. (Dejanja apostolov 20:35; Galatom 6:7; Jeremija 10:23) Ta biblijska temeljna načela so se izkazala resnična. Jezus je tudi rekel: »In opravičena je bila modrost po svojih delih.« (Matevž 11:19, EI) Če nasvet Biblije  zares rešuje družinske probleme, ali tedaj ne zasluži dostojno pozornost?

9, 10. a) Zakaj samo dobri nasveti in naravna naklonjenost ne naredijo srečnega družinskega življenja? b) Kaj drugega je še potrebno? (Razodetje 4:11)

⁹ Danes je na tisoče spisov, ki se ukvarjajo z zakonom in družinskim življenjem. Večina vsebuje vsaj nekaj koristnih informacij. Vseeno pa je družinsko življenje vse slabše. Zato je potrebno nekaj več, nekaj, kar bo dalo moč, da se upremo pritiskom, ki ogrožajo družinsko ureditev. Naravna naklonjenost med možem in ženo in med starši in otroki je močna, toda včasih to ni dovolj, da bi ohranilo družino v krizi. Kaj drugega je še potrebno?

¹⁰ Tudi ni dovolj samo občutek odgovornosti in predanosti do zakonskega partnerja ali otrok ali staršev. Razen tega je potreben še večji občutek odgovornosti do Tistega, ki ga Biblija označuje kot »Očeta, po katerem se imenuje sleherna rodovina v nebesih in na Zemlji. To je ustanovitelj zakona in družine, Stvarnik človeštva, Bog Jehova. (Efežanom 3:14, 15)

BOŽJE ZANIMANJE ZA DRUŽINSKO UREDITEV

11–13. Kakšen je Božji namen z Zemljo in človeško družino?

¹¹ Bog Jehova pozna naše potrebe in želi, da smo srečni. Zato nam tudi svetuje v zvezi z družinskim življenjem. Toda njegovo zanimanje za družine ima še globlji razlog, pojasni nam ga Biblija. Pokaže, da Zemlja ni nastala slučajno. Tudi mi nismo nastali samo tako. Ko je Bog Jehova ustvaril Zemljo, je imel namen, da večno obstaja in da bo večno  naseljena. Prerok Izaija je napisal: »On jo je utrdil, ni je ustvaril puste, ampak upodobil jo je v prebivanje.« (Izaija 45:18)

¹² V ta namen je Bog ustvaril prvi človeški par in jima rekel, naj ustanovita družino. »Moža in ženo ju je ustvaril. In blagoslovi ju Bog, in reče jima Bog: ‚Plodita in množita se in napolnita zemljo ter podvrzita si jo.‘« (1. Mojzesova 1:27, 28) Njegov namen je nadalje od njiju in njunega potomstva zahteval, da so mu poslušni in da skrbijo za zemljo. V 1. Mojzesovi 2:15 beremo: »Vzame torej Jehova Bog človeka ter ga postavi na vrt Edenski, da bi ga obdeloval in ga varoval.« Končno naj bi se to, vrtu podobno, stanje razširilo po vsej obli. Z negovanjem Zemlje in uporabljanjem njenih bogastev, bi se svetovni človeški družini nudile neskončne priložnosti za učenje in v uporabljanju njenih sposobnosti bi ta našla zadovoljstvo.

¹³ Danes živi na Zemlji več kot 4 000 000 000 ljudi, toda te ljudske množice ne izpolnjujejo Božjega namena z Zemljo. Večina Bogu ni poslušnih in tudi Zemlje ne negujejo. Namesto tega jo uničujejo; onesnažujejo zrak, vodo in tla. Bog je v soglasju s svojim prvotnim namenom napovedal, da bo vsemu temu ne samo naredil konec, temveč bo tudi »pogubil nje, ki pogubljajo Zemljo«. (Razodetje 11:18)

14. Zakaj smo lahko prepričani, da se Božji namen v zvezi z družinskim življenjem ne bo izjalovil?

¹⁴ Božji namen z Zemljo in družinsko ureditvijo se ne bo izjalovil. »Tako je z mojo besedo, ki prihaja iz mojih ust: ne povrne se k meni brez uspeha, dokler ne opravi, kar sem hotel in izpolni, za kar sem jo poslal,« je izjavil Jehova. (Izaija 55:11, EI) Bog je ustvaril družinsko ureditev in svetoval ljudem, kako lahko postanemo v družini srečni.  Njegove smernice so odgovor na mnoga vprašanja glede družinskega življenja — vprašanja, ki jih imaš morda tudi ti.

15–17. a) Kakšna vprašanja glede družinskega življenja se ti zdijo zares pomembna? b) Zakaj je dobro najti zadovoljiv odgovor na ta vprašanja?

¹⁵ Na primer: Kako poiskati primernega zakonskega partnerja? Kako v zakonu doseči soglasje pri težkih problemih? Dva bolje mislita kot eden, toda kateri po posvetovanju odloča? Kako si lahko mož pridobi spoštovanje svoje žene, in zakaj je to zanj pomembno? Zakaj potrebuje žena ljubezen svojega moža, in kaj lahko naredi, da si jo zagotovi?

¹⁶ Kako gledaš na otroke? Nekateri vidijo v njih simbol položaja, ceneno delovno silo ali neko vrsto starostnega zavarovanja; drugi jih gledajo kot breme. Toda Biblija jih imenuje blagoslov. Od česa je odvisno, da bodo v blagoslov? In kdaj je treba pričeti z vzgojo? Je potrebno kaznovanje? Če da, koliko in kakšno? Mora priti v družini do spora med generacijama? Ga lahko premagamo? Ali še bolje — ga lahko preprečimo, še preden se pokaže?

¹⁷ Od zadovoljivega odgovora na ta vprašanja je v glavnem odvisna sreča tvoje družine. Še več kot to, to ti bo zagotovilo, da obstaja Nekdo, čigar moč, dobrota in modrost so neprekosljive, na katerega se lahko, če je potrebno, vedno obrneš in ki lahko tvojo družino vodi v neskončno srečo.

[Preučevalna vprašanja]

 [Slika čez celo 4. stran]