Poglavje 7

Otroci — odgovornost in nagrada

1–4. a) Naštej nekaj presenetljivih posebnosti v zvezi z razvojem otroka v materinem telesu. b) Zakaj nam lahko znanje o teh stvareh pomaga, da bolje razumemo Psalm 127:3?

PRIČAKOVANJE otrokovega rojstva lahko človeka tako vznemiri kot iztrezni. To je sicer vsakdanji dogodek, toda vsako rojstvo je rezultat presenetljivo zapletenega procesa. Če o tem procesu vemo kaj, bomo bolje razumeli, zakaj se je navdihnjeni psalmist čutil spodbujenega, da napiše: »Glej, dar Jehovin so sinovi, plačilo je telesni sad.« (Psalm 127:3, EI) Upoštevaj, kaj se dogaja.

² Moška semenska celica se združi z ženino jajčno celico. Zlijeta se v eno celico, ki se začne deliti: iz ene celice nastaneta dve, iz dveh štiri, iz štirih osem, in tako naprej, vse dokler ne nastane človek, ki ima po ocenah 60 000 000 000 000 celic. V začetku so vse nove celice enake, nato se začnejo spreminjati — nastajajo celice kosti, mišic, živcev, jeter, oči, kože itd.

³ Neke skrivnosti razmnoževanja in spremembe oblike celic so že odkrite, toda mnogo je še nepojasnjenih. Kaj navede prvo celico, da se začne deliti? Kaj povzroči, da se te celice, ki se še naprej delijo, začno spreminjati v mnoge različne vrste? Kaj zedini te različne vrste celic, da se oblikujejo v organe določenih oblik, velikosti in funkcij, da nastanejo jetra, nos ali mali prst na nogi?  Te spremembe se začnejo ob točno določenem času. Kaj upravlja časovni načrt? Razen tega je rastoči embrio v telesu svoje matere telo, čigar dedna zasnova je čisto drugačna od njene. Običajno njeno telo odkloni tuje tkivo, na primer presaditev kože ali organa od druge osebe. Zakaj ne zavrne ta embrio z njegovo dedno zasnovo, ki je materinemu telesu tuja, in ga 280 dni hrani?

⁴ Vsa ta presenetljiva dogajanja se odvijajo po načrtu, ker jih je planiral Bog Jehova v celici, ki je nastala z združitvijo semenske in jajčne celice. Psalmist pokazuje na to v besedah, namenjenih Stvarniku: »Zarodek moj so videle tvoje oči, in v knjigo tvojo je bilo vpisano vse to; dnevi so mi bili določeni, ko še eden njih ni bil napočil.« (Psalm 139:16)

RAST IN ROJSTVO

5–8. Kaj se dogaja v materinem telesu med četrtim tednom nosečnosti in otrokovim rojstvom?

⁵ Embrio se razvija zelo hitro. V četrtem tednu ima že možgane, živčni sistem in ožilje s srcem, ki črpa kri. Šest tednov se tvori kri v rumenjaku jajčeca, nato prevzamejo to nalogo jetra in končno jih pri tem zamenja kostni mozeg. V petem tednu se začno oblikovati roke in noge, in v naslednjih treh tednih so že vidni prsti rok in nog. V sedmem tednu se oblikujejo glavne mišične skupine, oči, ušesa, nos in usta.

⁶ Psalmist je rekel Bogu Jehovi: »Ni ti bilo skrito okostje moje, ko sem bil ustvarjen na skrivnem.« (Psalm 139:15) V devetem tednu se začne hrustanec skeletnega sistema spreminjati v kosti in razvijajoči  otrok se tedaj ne imenuje več embrio, temveč fetus. »Ti si ustvaril ledvice moje.« (Psalm 139:13) Božji načrt je naravnal ta dogodek v četrti mesec in tedaj začno ledvice čistiti kri.

⁷ Štiri mesece star razvijajoči se otrok se giblje in vrti, krči drobcene prstke na nogah ali rokah, ko občuti na dlaneh ali podplatih srbenje. S prstki prijemlje stvari in udarja, sesa svoj palec in se tako pripravlja na poznejše sesanje materinih prsi. Kolca se mu, in mama čuti njegovo gibanje. S šestimi meseci so mnogi organi dejansko dokončani. Nosnice so se odprle, obrvi so že vidne, kmalu se bodo odprle oči in ušesa bodo začela delovati, tako da se lahko dete celo v materinem telesu prestraši zaradi močnega hrupa.

⁸ Po štiridesetih tednih nastopijo porodni popadki. Mišice maternice se krčijo in otrok pride na ta način na svet. Često se pri porodu otrokova glavica malo deformira, ker pa kosti glave še niso trdno zaraščene, dobi spet normalno obliko. Do tistega trenutka je za otroka delala vse mati: oskrbovala ga je s kisikom, s hrano, ga varovala, grela in odstranjevala odpadke iz njegove prebave. Sedaj mora otrok začeti delati sam zase, in sicer hitro, ali pa bo umrl.

9. Kakšne spremembe se morajo zelo hitro zgoditi, da bi otrok živel izven materinega telesa?

⁹ Začeti mora dihati, da bi lahko pljuča oskrbela kri s kisikom. Da bi bilo to mogoče, je potrebna še ena takojšnja sprememba. Krožni tok krvi se mora preusmeriti! Dokler je bil fetus v materinem telesu, je bila v njegovi srčni steni odprtina. Ta stena je ločevala desni prekat od levega in zadrževala, da večji del otrokove krvi ni tekel skozi pljuča. Kri se je izognila pljučam po veliki žili. Pri otroku v  materinem telesu teče skozi pljuča približno deset odstotkov krvi, po rojstvu pa mora vsa kri teči skozi pljuča, in sicer takoj! Da bi bilo to mogoče, se le nekaj sekund po rojstvu velika žila, ki je vodila kri mimo pljuč, skrči, in kri, ki je prej tekla skozi njo, se sedaj usmeri v pljuča. Medtem se odprtina v pregradni steni v srcu zapre, in vsa kri iz desnega srčnega prekata se črpa v pljuča, kjer se napoji s kisikom. Otrok diha, kri se obogati s kisikom, nastala je drastična sprememba — in otrok živi! Navdihnjeni psalmist vse to lepo opiše, ko pravi: »Ti si namreč moje ledvice naredil, me stkal v telesu moje matere; hvalim te, ker sem tako čudovito narejen.« (Psalm 139:13, 14, EI)

10. Kaj bi se morali zavedati starši, če upoštevajo presenetljivo rast otroka v materinem telesu?

¹⁰ Kako hvaležni bi morali biti poročeni pari za ta Jehovin dar, za sposobnost proizvesti človeka, otroka, ki je del obeh in kljub temu drugačen od njiju! Resnično, to je »Jehovina dediščina«!

SKRBETI ZA »DEDIŠČINO«

11. Kakšna vprašanja bi si morali postaviti tisti, ki razmišljajo o otrocih, in zakaj?

¹¹ Bog Jehova ni samo zaradi moralnosti določil, da smejo imeti spolne odnose samo poročeni pari. Mislil je tudi na prihod otrok. Otrok potrebuje tako očeta kot mater, ki se ljubita med seboj, in da ljubita in negujeta svoje potomce. Dojenček potrebuje toploto in varnost doma, potrebuje očeta in mater, ki ga želita in ki bosta poskrbela za okolje, ki je potrebno za njegovo rast in razvoj osebnosti. Mož in žena, ki razmišljata o otrocih, bi se morala  vprašati: Ali si želiva otroka? Bova lahko skrbela za njegove potrebe — ne le za telesne, temveč tudi za čustvene in duhovne? Ga bova pravilno vzgojila in mu dala dober zgled? Ali sva pripravljena prevzeti odgovornosti starševstva in z njimi povezane žrtve? Kot otrokom se nam je morda zdelo, da so nas imeli naši starši preveč na uzdi, ko pa imaš sam otroke, ugotoviš, koliko časa dejansko vzame vzgoja otroka. Vendar starševstvo ni le odgovornost, temveč tudi velika radost.

12–14. Kako lahko nosečnica prispeva k temu, da rodi zdravega otroka a) s svojo prehrano, b) s kontrolo uživanja alkohola, tobaka in opojnih sredstev, c) z obvladovanjem svojih čustev?

¹² Padla je odločitev — bodisi s strani staršev ali zaradi bioloških okoliščin. Ti si noseča. Začeti moraš skrbeti za »Jehovino dediščino«. K temu spadajo tudi določene omejitve v prehrani. Nekatere stvari sedaj moraš jesti, medtem ko se moraš drugih izogibati. Posebno pomembne so jedi, ki imajo veliko železa; * otrok si v materinem telesu nabere toliko železa, da ga bo imel dovolj še šest mesecev po rojstvu. Potrebuješ več mleka (dober je tudi sir), da priskrbiš svojemu otroku kalcij, ki je potreben za rast kosti. Da se ne bi preveč zredila, se izogibaj ogljikovih hidratov. * Res je sicer, da ješ za dva, toda eden od vaju je silno, silno drobcen.

¹³ Od tvojega načina življenja je odvisno, ali boš morala upoštevati še druge faktorje. Če bodoča mati pije alkohol, ga uživa tudi otrok v njenem telesu, zato je neizogibno potrebna previdnost; prekomerno  pitje alkoholnih pijač, lahko povzroči duševno in fizično zaostalost. Nekateri otroci so se rodili pijani, ker so njihove matere veliko pile. Če mati kadi, pride nikotin v otrokov krvni obtok in povzroči, da tudi v njegovi krvi ogljikov monoksid izpodrine kisik. Tako je otrokovo normalno zdravje morda nepopravljivo poškodovano. Pri kadilkah je mnogo več spontanih splavov in mrtvorojenih otrok. Če pa uživa mati sredstva, ki zasvojijo, je lahko tudi otrok, ko ga rodi, zasvojen; so tudi nekatera zdravila, ki sicer ne zasvojijo, lahko pa so otroku kljub temu nevarna, posebno še zato, ker se rodi pohabljen. Domnevajo, da celo prekomerno uživanje kave povzroči nekatere poškodbe.

¹⁴ Razen tega lahko čustvena preobremenitev ali stres matere povzroči hormonske spremembe, zaradi česar postane fetus preveč aktiven, in ko se otrok rodi, je nemiren in preobčutljiv. Nastajajoče življenje je sicer ‚skrito v telesu matere‘, toda bilo bi napak misliti, da je popolnoma odrezano od sveta. Preko matere lahko doživlja določene vplive; in ker je to edina zveza z zunanjim svetom, je predvsem od nje odvisno, če je vpliv dober ali slab. Odločilno je tudi, kako skrbi zase in kako reagira na vsakdanje situacije. Razumljivo je, da potrebuje pomoč svoje okolice, in še posebej potrebuje ljubezen in skrb svojega moža. (Primerjaj 1. Samuelova 4:19.)

POTREBNE ODLOČITVE

15, 16. O kakšnih vprašanjih je treba odločati glede kraja in načina poroda?

¹⁵ Želiš roditi v bolnišnici ali doma? Marsikje imajo morda malo izbire; v mnogih krajih sploh ni  bolnišnic, drugje pa je porod na domu prava redkost, in je s tem povezano tudi tveganje, ker ni dovolj izkušenih babic. Dobro je, če je le mogoče, da ženo med nosečnostjo pregleda zdravnik, da bi vedela, če lahko pričakuje normalen ali zapleten porod.

¹⁶ Ali imaš rajši, da bi rodila pod anestezijo, ali pa si se odločila za naravni porod? O tem morata odločiti ti in tvoj mož, zatem ko sta pretehtala prednosti in slabe strani. Pri naravnem porodu ima tudi mož svojo nalogo, nadaljnja prednost tega pa je, da je otrok že od samega začetka s svojo materjo. Nekateri menijo, da to prednost treba upoštevati, če je preiskava pokazala, da bo porod normalen. Neki raziskovalci se strinjajo, da imajo otroci, ki se rodijo z normalnim porodom, manj čustvenih težav in duševnih motenj kakor drugi otroci.

17–19. Kaj so odkrile raziskave o koristnosti otrokovega bivanja pri materi že takoj po porodu?

¹⁷ V časopisu Psychology Today (december 1977) je pisalo:

»Psihologi že desetletja vedo, da ima prvo leto otrokovega življenja lahko trajen vpliv na poznejši mentalni in telesni razvoj. Pokazalo se je, da je odločilen otrokov prvi dan življenja in — morda celo prvih šestdeset minut. Še posebej pomembne so čustvene vezi matere do otroka takoj po porodu, in način, kako začne skrbeti zanj. Nedavne raziskave tudi pokazujejo, da je v prvih urah zelo pomembno stališče matere do otroka, njena naklonjenost in moč njenih materinskih čustev.«

¹⁸ Če mati med porodom ni anestezirana, je otrok buden, ima odprte oči, gleda naokrog, sledi gibom in človeškemu glasu, še posebej višjemu ženskemu  tonu. Vizualni stik med materjo in otrokom se zelo hitro vzpostavi. Izgleda, da je to zelo važno, ker so mnoge matere rekle, da čutijo zatem, ko jih je otrok pogledal, veliko večjo povezanost z njim. Prav tako se računa, da je za oba koristen neposreden dotik kože matere in otroka takoj po porodu.

¹⁹ Raziskovalci trdijo, da so težave dojenčkov, ki so se rodili v bolnišnicah, včasih odvisne od prvih ur življenja. Primerjave, narejene med otroki, ki so bili pri rojstvu deležni običajnega kliničnega postopka, in tistimi, ki so jih vse od začetka pustili pri njihovih materah, pokažejo, da so bili otroci, ki so se rodili doma, po enem mesecu boljši od drugih. »Še bolj presenetljivo,« je pisalo v Psychology Today, »je, da so otroci, ki so ostali v stiku z materami, imeli pri petih letih višji inteligenčni kvocient in so pri jezikovnih testih dosegli več točk od otrok, ki so imeli običajno bolnišnično nego.«

20. Kaj je še potrebno upoštevati, če hočemo teh stvareh razumno odločati?

²⁰ Pri vsem tem pa je seveda potrebno upoštevati okoliščine. Ne smemo spregledati dejstva, da smo od naših prastaršev podedovali nepopolnost. To danes odvzema »naravnemu porodu« nekaj njegove »naravnosti«, in naše podedovane hibe so lahko vzrok težav. (1. Mojzesova 3:16; 35:16—19; 38:27—29) Upoštevajta osebne okoliščine in se odločita za tisto, kar imata v vajinem primeru za najbolj razumno, bodisi da je to »idealni« porod, ki ga priporočajo drugi, ali ne.

21, 22. Kakšne so koristi dojenja?

²¹ Ali boš svojega otroka dojila? To je velika prednost, tako zate kot za otroka. Materino mleko je najboljša hrana za dojenčka. Je lahko prebavljivo  in varuje pred okužbami, prebavnimi motnjami in obolenjem dihal. Prvih nekaj dni izločajo prsi mlezivo. To je rumenkasta tekočina, ki je za dojenčka še posebej dobra iz treh razlogov: 1. ima malo maščob in ogljikovih hidratov, zato je lažje prebavljivo, 2. bolj varuje pred boleznimi, kakor mleko, ki se tvori nekaj dni pozneje, in 3. deluje rahlo odvajalno in pomaga, da se črevesje očisti celic, sluzi in žolča, vse to se je nabralo pred rojstvom.

²² Dojenje koristi tudi materi. Sesanje otroka povzroča ritmično krčenje maternice, s čemer se zmanjšajo poporodne krvavitve. Sesanje tudi spodbudi žleze, da proizvajajo več mleka, in matere, ki se boje, da ne bodo imele dovolj mleka, ugotovijo, da ga je zadosti. Redno dojenje včasih povzroči, da kasneje dozori jajčece in se obnovi menstruacijski ciklus in tako deluje kot naravni način urejevanja rojstev. Ameriška Družba za raziskavo rakastih obolenj je pisala: »Med materami, ki dojijo, je manj primerov raka na prsih.« Dojenje koristi tudi družinskemu proračunu!

OTROKOV RAZVOJ — KAKO BOŠ USMERIL SVOJO PUŠČICO?

23. Kakšna načela glede vzgoje otrok naznačuje Psalm 127:4, 5?

²³ »Kakor puščice v bojevnikovi roki, tako so sinovi mladosti. Blagor možu, ki je z njimi napolnil svoj tul.« (Psalm 127:4, 5, EI) Puščica je samo takrat koristna, če jo, preden jo izstrelimo, usmerimo točno na cilj. Da bi zadeli tarčo, je treba skrbno in vešče ciljati. Tudi starši morate neizogibno, razumno in z molitvijo pretehtati, kaj je potrebno narediti, da bi dali svojemu otroku dober začetek za  življenje. Ali bo, ko bo zapustil ali zapustila dom, uravnovešen in zrel človek, ki ga bodo ljudje spoštovali in bo v čast Bogu?

24. a) Kakšno ozračje bi morali ostvariti starši otroku? b) Zakaj je to pomembno?

²⁴ Že pred otrokovim rojstvom bi se morala odločiti, kako bosta skrbela zanj in kako ga želita vzgojiti. Svet novorojenčka so v glavnem starši. Kakšen bo? Ali pokaže, da sta si starša vzela k srcu naslednji nasvet Božje besede: »Vsaka zagrenjenost in srditost in jeza in vpitje in zmerjanje naj izmed vas izgine z vso hudobnostjo vred. Bodite pa drug do drugega dobri in usmiljeni in odpuščajte drug drugemu, kakor je tudi Bog po Kristusu vam odpustil«? (Efežanom 4:31, 32, EI) Kakršnokoli je že domače ozračje, vplivalo bo na otroka. Zato se potrudita, da bo otrokov svet svet miru in varnosti, prisrčnosti in ljubezni. Otrok, ki je ljubljen, bo te vrline prevzel in one bodo temu odgovarjajoče oblikovale njegova čustva. Občuti vajine občutke in sledi vajinemu zgledu. Naš Stvarnik je po zakonih genetike čudovito poskrbel za razvoj otroka v materinem telesu; kako pa bosta vidva oblikovala otroka, ko zapusti materino telo? Veliko je odvisno od ozračja vajinega doma. To je prav tako kakor geni odločilno v kakšnega človeka bo zrasel vajin otrok. »Vzgajaj dečka primerno njegovi poti, tudi ko se postara, ne krene z nje.« (Pregovori 22:6, EI)

25, 26. Zakaj je razumno, da starši svojim otrokom posvetijo veliko časa in pozornosti?

²⁵ Niti mož niti žena ne moreta napraviti ene same travne bilke, toda skupaj lahko proizvedeta drugega človeka, ki je neskončno zapleten in drugačen od vseh ljudi na Zemlji! To je nekaj tako presenetljivega, tako osupljivega, da je težko verjeti, da  danes mnogi ne cenijo svete dolžnosti, ki je s tem povezana. Ljudje sadijo cvetlice, jih zalivajo, gnojijo, odstranjujejo plevel — samo, da bi imeli lep vrt. Mar bi si naj ne vzeli veliko več časa in truda, da bi naš otrok zrasel v čudovitega človeka?

²⁶ Zakonci imajo pravico imeti otroke. Njihovi otroci pa imajo ustrezno pravico do njih, ne le do imena, temveč dejansko. Bogu predan kristjan uporabi morda veliko časa in moči, da bi drugim posredoval biblijsko spoznanje, v upanju, da bodo postali učenci, čeprav to ni vedno uspešno. Mar naj ne bi krščanski starši porabili še več časa, da ‚svoje otroke vzgojijo v resnem Jehovinem opominu‘? (Efežanom 6:4) Če vzgojita otroka v zvestega služabnika Jehove, Darovalca življenja — mar to ni razlog za veliko veselje? Tedaj se bo to, da so dali temu sinu ali tej hčeri življenje, bogato poplačalo. (Pregovori 23:24, 25)

27. Zakaj bi morali starši pri vzgoji otroka upoštevati njegovo osebnost?

²⁷ Psalm 128:3 primerja otroke s sadikami oljkovega drevesa: »Tvoja žena bo ko rodovitna trta v notranjosti tvoje hiše, tvoji otroci kakor oljčne mladike okoli tvoje mize.« Drevesom se lahko z obrezovanjem da različno obliko. So drevesa, ki rastejo plosko ob zidu, druga zopet tako, da se razvijejo v grme. Druga ostanejo vedno majhna, zakrnijo, ker se jim obrezujejo korenine, kot je to primer pri pritlikavih drevesih. Stari pregovor, da je treba drevo  upogniti, dokler je mlado, jasno pokaže, da se tudi otroka od malega oblikuje z vzgojo. Toda pri tem je potrebna uravnoteženost. Na eni strani potrebuje otrok vodstvo, da se uči ravnati po pravilnih temeljnih načelih, na drugi strani pa ne smemo pričakovati, da bo odgovarjal idealni sliki, ki sta si jo starša naredila o svojem otroku. Ne morete doseči, da bi oljka rodila smokve. Vzgajajte svojega otroka, da bo šel po pravilni poti, toda ne silite ga v vnaprej določen kalup, tako da lahko svojo osebnost in svojo nadarjenost normalno razvija. Vzemita si čas, da bosta spoznala otroka, ki sta ga rodila, nato pa ravnajta z njim kot z nežnim drevescem. Vzgajajta ga s potrebno trdnostjo, tako da se pod vajino zaščito in podporo razvija v pravilni smeri. Vendar bodita blaga, da ne bi ovirala otrokovega razvoja, da bo lahko razvijal svoje dobre lastnosti.

JEHOVINA NAGRADA

28. Kaj se lahko naučimo iz 1. Mojzesove 33:5, 13, 14, kjer se poroča o Jakobovi skrbi za otroke?

²⁸ Jakob, ki je živel v starem času, je skrbel za svoje otroke. Ko je šlo za to, da gredo na pot, ki bi bila zanje prenaporna, je rekel Jakob tistemu, ki mu jo je predlagal: »Gospod moj ve, da so ti otroci nežni in da imam pri sebi ovce in krave doječe; ako jih bodo preveč gnali en dan, mi pogine vsa čreda. Naj gre, prosim, moj gospod, pred svojim hlapcem, jaz pa pojdem lagodno, kakor bo šla živina,  ki je pred menoj, in kakor bodo šli otroci.« Ko se je Jakob pred tem pozdravil s svojim bratom Ezavom, je ta vprašal: »Kdo so tebi tile?« Jakob je odgovoril: »Otročiči so, ki jih je Bog milostno podaril hlapcu svojemu.« (1. Mojzesova 33:5, 13, 14) Kakor Jakob bi morali tudi danes starši biti ne le obzirni do otrok, temveč gledati nanje kot na prednost, ki jim jo je dal Jehova. Seveda bi mož moral, preden se poroči, resno pretehtati, če bo lahko vzdrževal ženo in otroka. Biblija svetuje: »Opravi zunaj svoje delo, oskrbi ga na polju, potem si ustvari dom!« (Pregovori 24:27, EI) V soglasju s tem praktičnim nasvetom bi moral mož poskrbeti za zakon in družino že vnaprej. Tedaj bo zakonskemu paru celo nezaželena nosečnost v veselje, ker otrok zanju ne bo pomenil finančno breme.

29. Zakaj je treba o vprašanju, ali naj zakonski par ima otroke, resno razmisliti?

²⁹ Vprašanje, če naj imamo otroke, je treba skrbno pretehtati, ne le kar se tiče prvega otroka, temveč tudi vseh nadaljnjih. Je staršem težko prehranjevati, oskrbovati in vzgajati otroke, ki jih že imajo? Tedaj bi ju moralo spoštovanje do njunega Stvarnika kakor tudi ljubezen navesti, da razmislita o tem, koliko samoobvladanja lahko pokažeta, da ne bi družina prehitro naraščala.

30. a) Zakaj lahko rečemo, da je otrok dejansko Božji? b) Kako bi to moralo vplivati na stališče staršev?

³⁰ Čigav je v resnici otrok? V nekem smislu je vajin, toda po drugi strani pripada Stvarniku. Zadolžena sta za njegovo preskrbo tako, kakor so bili  to vajini starši, ko sta bila otroka. V resnici nista bila last svojih staršev, ki bi z vama lahko delali karkoli bi se jima zljubilo, in v tem smislu tudi vajin otrok ni vajina lastnina. Starši ne morejo določiti ali nadzorovati trenutek spočetja niti razvijanja otroka v materinem telesu. Čudovitega dogajanja, ki ga to vključuje, celo ne moreta videti niti povsem razumeti. (Psalm 139:13, 15; Propovednik 11:5) Če je neka telesna nepopolnost vzrok splavu ali da se otrok rodi mrtev, tedaj ga ne more nihče spet obuditi v življenje. Zato moramo ponižno priznati, da je Bog Dajalec življenja vseh nas in da smo vsi njegovi: »Jehovina je zemlja in kar jo napolnjuje, vesoljni svet in prebivalci njegovi.« (Psalm 24:1)

31, 32. a) Kakšno odgovornost imajo starši do Boga? b) Kakšen je rezultat, če tej odgovornosti pravilno zadostimo?

³¹ Odgovorna sta za otroke, ki sta jih rodila, in odgovorna sta tudi Stvarniku za to, kako jih vzgojita. On je ustvaril Zemljo z namenom, da bi bila naseljena, in našim prastaršem je dal sposobnost razmnoževanja, da bi lahko izpolnili ta njegov namen. Ker sta ga zapustila, sta stopila na stran nasprotnika, ki je izpodbijal Božjo pravično suverenost nad njegovo družino stvarjenj v nebesih in na Zemlji. Če vzgojita svoje otroke v ljudi, ki so zvesti Stvarniku, lahko skupaj z njimi dokažete, da je ta nasprotnik lažnik, Bog Jehova pa resničen. V Pregovorih 27:11 je napisano: »Bodi moder, sin moj, in razveseljuj srce moje, da lahko odgovorim njemu, ki bi mi kaj očital.«

 ³² Če izpolnjujeta svoje obveznosti do otrok skupaj z odgovornostmi, ki jih imata do Boga, bosta občutila, da živita zares smiselno, in lahko bosta polna hvaležnosti iz vsega srca pritrdila besedam iz Psalma 127:3, EI: »Plačilo je telesni sad.«

[Podčrtni opombi]

[Preučevalna vprašanja]

 [Slika na strani 93]

Tesen odnos lahko prepreči poznejši spor med generacijama