Po poroki
Poglavje 3
Po poroki
1. Zakaj lahko sodelovanje, ki je opisano v Propovedniku 4:9, 10, koristno učinkuje na zakon?
POROKA je mimo. S svojim zakonskim partnerjem sta začela novo družinsko skupnost. Je tvoja sreča popolna? Nisi več sam, temveč imaš tovariša, ki mu lahko zaupaš, z njim deliš radosti in tudi svoje težave. Se je v tvojem primeru pokazalo kot resnično, kar piše v Propovedniku 4:9, 10? — »Bolje je dvema nego enemu, ker imata dobro plačilo za svoj trud. Zakaj če padeta, vzdigne tovariš tovariša; ali gorje samemu, ko pade in nima druga, da bi ga vzdignil!« Je v tvojem zakonu takšno sodelovanje? Običajno vzame nekaj časa in truda, da se doseže takšna srečna skupnost dveh ljudi. Toda v mnogih zakonih se na žalost to nikoli ne zgodi.
2, 3. a) S kakšno stvarnostjo se je treba soočiti po poročnem dnevu? b) Zakaj je edino razumno pričakovati, da se bo oseba po poroki morala prilagoditi?
2 V romantičnih pripovedih je pogosto problem, kako se naj dva človeka, ki se ljubita, najdeta. Zatem srečno živita skupaj za vedno. V stvarnem življenju pa je pravzaprav problem vsakodnevno skupno življenje po poroki. Po radostih poročnega dne pride vsakdanjost življenja: zgodnje vstajanje, hoja na delo, nakupovanje, kuhanje, pranje, čiščenje in tako naprej.
3 Zakonska skupnost zahteva prilagajanje. Oba sta prišla v zakon vsaj z nekaterimi ideali in pričakovanji, ki pa niso ne praktična in ne stvarna. Če se ne izpolnijo, se lahko že po nekaj tednih pokaže določeno razočaranje. Nikar pa ne pozabi, da si se v življenju lotil velike spremembe. Ne živiš več sam ali s svojo družino, s katero si bil doslej. Sedaj si z novim človekom, in morda odkriješ, da tega človeka vseeno ne poznaš tako dobro, kakor si mislil. Tvoj razpored časa je nov, morda imaš tudi novo delo, drugačen družinski proračun in privaditi se moraš na nove prijatelje in sorodnike. Uspeh tvojega zakona in tvoja sreča sta odvisni od tvoje pripravljenosti prilagajanja.
SI PRILAGODLJIV?
4. Kakšna biblijska temeljna načela lahko poročenim osebam pomagajo, da se prilagodijo? (1. Korinčanom 10:24; Filipljanom 4:5)
4 Nekateri, ki so preveč ponosni, se težko prilagodijo. Toda Biblija pravi, da »(gre) napuh pred polomom in prevzetnost duha pred padcem«. Trmoglavost je lahko katastrofalna. (Pregovori 16:18, EI) Jezus je priporočal, naj bomo pripravljeni podrediti se in popuščati, ko je rekel: »Kdor hoče ... ti vzeti suknjo, mu pusti še plašč; in kdor te prisili eno miljo daleč, pojdi z njim dve.« Namesto da bi se pričkal z nekom, ki ti je blizu, poslušaj apostola Pavla: »Zakaj bi rajši ne trpeli krivice?« (Matevž 5:40, 41; 1. Korinčanom 6:7, EI) Če lahko gredo kristjani tako daleč, da imajo mir z drugimi, bi gotovo morala biti dva, ki se ljubita, zmožna prilagoditi se drug drugemu, da bi bila njuna nova skupnost uspešna.
5. Kako lahko nekdo misli pozitivno ali negativno o svojem zakonskem tovarišu?
5 Povsod je priložnost za to, da bo nekdo srečen ali nesrečen. Na kaj boš bolj pazil? Se boš osredotočil na pozitivne lastnosti, ali pa boš ostal pri negativnem? Mlada žena si lahko misli: ‚Kje je zdaj, ko sva poročena, ta romantični mož, ki je prej hodil z menoj ven in mi je posvečal svoj čas? Vse je postala navada. Jemlje me kot samo po sebi umevno. Enostavno ni več takšen kot je bil prej.‘ Ali pa ona razume in ceni, da zdaj on trdo dela, da bi lahko dobro skrbel za družino? In ali ta mladi mož opazi, da ima njegova žena veliko dela s kuhanjem in čiščenjem, da je včasih utrujena in zato nima več toliko časa, da bi bila očarljiva? Ali pa si govori: ‚Kaj pa se je zgodilo s to privlačno mlado damo, s katero sem se poročil? Se je sedaj, ko ima moža, spremenila?‘
6. Kako deluje na medsebojni odnos, če se mož in žena resno trudita, da bo njun zakon uspešen?
6 Oba bi morala biti toliko zrela, da uvidita, da nobeden od njiju nima več časa in energije za vse stvari, ki sta jih delala pred poroko. Sedaj je čas, da se prilagodita in prevzameta zadovoljujočo odgovornost izvajanja zakonskih del. Eden zadostuje, da zakon uniči, toda da ga osrečita, sta potrebna dva. Uspešen zakon je pomemben dosežek, to pa pomeni doseči nekaj kljub težavam. Če se oba potrudita, bosta k temu oba prispevala. Ta skupen trud z vzajemnim ciljem vaju združuje; tesno vaju veže, iz obeh bo naredil enega. Sčasoma ta vez ljubezni prekaša vse, kar sta od zakona pričakovala, in v takšni zedinjeni sreči se je prijetno podrediti drugačnosti partnerja.
7. Kdaj je dobro popustiti, ko moramo odločati?
7 Ponos bledi, medtem ko ljubezen raste, in ni le sreča v dajanju, temveč tudi v popuščanju, kadar gre za osebna nagnjenja in ne za temeljna načela. Pri tem gre morda za nakup nekega predmeta za dom ali za vprašanje, kako bosta preživela dopust. Če sta oba zainteresirana za srečo drugega, odgovarja zakonski par besedam apostola Pavla: »Ne glejte vsak na svoje, ampak vsak tudi na to, kar je drugega.« (Filipljanom 2:4)
URAVNOVEŠENO MNENJE O SPOLNOSTI
8, 9. Kakšno je biblijsko gledišče o zakonskih intimnostih?
8 Biblija ni licemerna, kadar govori o spolnem druženju. Pesniško opisuje zanos, ki bi ga to moralo prinesti možu in ženi; toda poudarja tudi, da je spolnost omejena na zakonskega moža in zakonsko ženo. V Pregovorih 5:15—21 je o tem odnosu zapisano naslednje:
»Pij vodo iz lastnega vodnjaka in kar ti priteka iz tvojega studenca! Ali naj se ven razlivajo viri tvoji, po ulicah tvoji potoki? Imej jih sam zase, a ne za tujce s seboj vred. Blagoslovljen bodi vrelec tvoj in veseli se žene mladosti svoje, košute predrage, gazele dražestne! prsi njene naj te mamijo vsak čas, vedno hodi zamaknjen v njeno ljubezen! Ker zakaj bi taval, sin moj, s tujko in bi objemal prsi tuje ženske? Kajti pred očmi Jehovinimi so pota vsakega in on meri vse steze njegove.«
9 Vendar bi bilo narobe, če bi se spolnost preveč poudarjala in bi se tako zbujal videz, da je uspešen zakon odvisen od spolnega življenja partnerjev ali da bi to lahko bilo nadomestilo za tehtne pomanjkljivosti na drugih področjih njune skupnosti. Obilje spolnosti v knjigah, filmih in reklamah — ki žele v glavnem zbuditi erotične želje — prikazuje spolnost kot najvažnejšo. Toda Božja beseda se ne strinja s tem, temveč priporoča samoobvladanje na vseh področjih življenja. Celo v zakonu lahko nespoštovanje meja pripelje do dejanj, ki zakonski odnos onečastijo. (Galatom 5:22, 23; Hebrejcem 13:4)
10. Katere stvari mora upoštevati zakonski par, da bi mu pomagale, da se spolno prilagodita?
10 Prilagajanje v spolnosti je pogosto težavno in lahko traja precej časa po poroki. Običajno je temu vzrok nevednost in nepoznavanje potreb partnerja. Pri tem ti lahko pomaga pogovor z obzirnim poročenim prijateljem. Mož in žena nista samo telesno različna, temveč tudi različno čutita. Pomembna je pozornost do ženine potrebe po nežnosti. Toda tukaj ne bi smelo biti negativnih občutkov lažne čednosti ali pretirane sramežljivosti, ali občutka, da je spolnost nekaj sramotnega. Spolnost ne bi smela nobenemu postati povod za podjarmljenje, kakor mislijo nekateri možje. »Ženi mož izpolnjuj dolžnost,« pravi Biblija, »takisto tudi žena možu.« Pri tem naj upoštevata biblijsko temeljno načelo: »Nihče naj ne išče svojega, temveč vsak dobro drugega.« Če obstaja takšna ljubezen in oba želita ugajati drug drugemu, se bosta lepo prilagodila drug drugemu. (1. Korinčanom 7:3; 10:24)
NESOGLASJA BREZ NEPRIJETNOSTI
11.–13. Na kaj bi morali misliti pri nesoglasjih, da ta ne bi prešla v resne probleme?
11 Niti dva človeka na Zemlji nista popolnoma enaka. Drugačnost je izrazita. To tudi pomeni, da se niti dva človeka ne skladata na vseh področjih. Večina nesoglasij je morda nepomembnih, toda nekatera so lahko tehtnejša. So zakoni, kjer različnosti hitro izzovejo prepir, suvanje, udarce in metanje predmetov; morda en zakonec odide za nekaj dni ali tednov, ali pa med seboj enostavno nič ne govorita. Toda možno je nesoglasje, ne da bi pri tem nastalo takšno stanje. Kako? Tako, da se sprijaznimo z določenimi osnovnimi resnicami.
12 Vsi smo nepopolni in vsi delamo napake, in kljub najboljšim namenom se kažejo slabosti. Apostol Pavel je to ugotovil tudi na sebi: »Dobrega namreč, kar hočem, ne delam, ampak hudo, česar nočem, prav to delam.« (Rimljanom 7:19) Greh smo podedovali od naših prvih staršev. Popolnost ni v dosegu naših moči. Le »kdo bi mogel reči: ‚Očistil sem srce svoje, čist sem svojega greha‘«? (Pregovori 20:9; Psalm 51:5; Rimljanom 5:12)
13 Sprijaznili smo se s svojimi slabostmi in opravičujemo jih. Mar se tedaj ne bi mogli sprijazniti tudi s slabostmi našega zakonskega tovariša in jih odpustiti? Nedvoumno bomo pripravljeni priznati, da smo grešniki, toda ali tedaj, ko nas kdo opozori na nek določeni greh le tega zagovarjamo in smo nejevoljni? In ali spoznavamo, da je nepripravljenost priznati, da nimaš prav, tipično človeška, in smo zato v primeru našega zakonskega tovariša pripravljeni popustiti? »Razumnost dela človeka potrpežljivega, in njegova čast je, spregledati pregrešek,« pravi navdihnjeni pregovor. Brez dvoma tudi ti, kakor večina ljudi, soglašaš z ‚zlatim pravilom‘. Jezus ga je omenil v svoji znani pridigi na gori: »Vse torej, kar hočete, da ljudje vam store, tako storite tudi vi njim.« Večina ljudi zagovarja to pravilo, toda le redki se ga držijo. Če bi ga res uporabljali, bi lahko rešili veliko medčloveških problemov, tudi zakonskih. (Pregovori 19:11, EI; Matevž 7:12)
14, 15. a) Kaj se lahko zgodi, če delamo neprijetne primerjave med zakonskim tovarišem in drugo osebo? b) V kakšnih zadevah so včasih takšne primerjave nespametne?
14 Vsakdo želi, da se ga obravnava kot posameznika. Kako reagiramo, če se nas neugodno primerja s kom drugim in morda gleda zviška na naše lastnosti ali sposobnosti? Običajno se čutimo prizadete ali užaljene. Tedaj rečemo: ‚Toda jaz nisem ta. Jaz sem JAZ.‘ Takšne primerjave na splošno niso spodbudne, ker želimo, da se z nami razumevajoče ravna.
15 Naslednji primeri nam lahko to prikažejo: Ali ti kot soprog pohvališ jedi, ki jih pripravi tvoja žena, ali pa se pritožuješ, da ne zna kuhati tako dobro kot tvoja mati? Kaj ti veš, kako je kuhala tvoja mama, ko se je poročila? Morda tvoja žena kuha bolje kakor ona takrat. Daj svoji ženi priložnost, da se privadi svojih novih dolžnosti in si pridobi spretnost. In ali se ti kot žena pritožuješ, da tvoj soprog ne prinese takšne plače kot tvoj oče? Koliko je zaslužil tvoj oče, ko je bil mladoporočenec? Toda vse to ni pomembno. Kar šteje je, da svojemu možu pomagaš. Ali vstaneš in mu pripraviš zajtrk, preden gre na delo, da bo občutil tvojo podporo in to, da ceniš njegov trud? Ali se prerekata zaradi sorodnikov in se ne strinjata z izbiro prijateljev, ali kako bi porabila svoj prosti čas? Nastanejo lahko takšna in drugačna nesoglasja. Kako jih bosta odstranila?
16. Kaj je narobe s teorijo, da močni prepiri pomagajo odstraniti težave?
16 Nekateri sodobni psihologi trdijo, da služijo prepiri za reševanje težav. Po njihovih teorijah se razočaranja kopičijo, povzročajo pritisk in se končno sprostijo v močnem prepiru. V takih izbruhih jeze pride na dan dolgo nabirana jeza, in če ji daš prosto pot, je ni več — tako se glasi teorija. Najprej se kopičijo razočaranja, počasi vro in nazadnje prekipe. Toda pri tem je velika nevarnost, da takšni izbruhi jeze povzročijo, da rečeš morda nekaj, kar sploh nisi mislil, in to lahko drugemu povzroči neozdravljive rane. Lahko mu narediš tolikšno krivico, da s tem postaviš pregrado, ki je ne boš mogel več odstraniti. Zato Pregovori 18:19 opozarjajo: »Užaljen brat je močnejši ko trdno mesto, in prepiri so kakor grajski zapah.« (EI) Zdrav nasvet Biblije je: »Opusti torej prepir, preden izbruhne!« (Pregovori 17:14, EI)
POGOVARJAJTA SE!
17. Kako bi lahko preprečili, da se nakopičijo nesoglasja, ki končno izbruhnejo?
17 Veliko bolje, kot da dovoliš, da se nesoglasja nabirajo, dokler ne izbruhneš, je, da se o njih pogovorita, čim nastanejo. Tuhtanje o neki krivici povzroči, da se nam zdi veliko hujša, kot je v resnici. Pogovori se o tem ali pa pozabi. Je bila to samo bežna pripomba? Tedaj jo »prezri«. Je potrebno o njej govoriti? Ali je tvoj partner naredil nekaj, kar te žalosti? Nikar ga brezobzirno ne obsojaj; poskusi s vprašanjem napeljati pogovor na to. Lahko na primer rečeš: »Dragi(a) tu nekaj ne razumem. Ali mi lahko pomagaš?« Nato poslušaj. Poskušaj razumeti njegovo stališče. Upoštevaj opozorilo iz Pregovorov 18:13: »Kdor odgovarja, preden je slišal, mu štejejo to za neumnost in sramoto.« Nihče med nami nima rad, da ga kdo v prenagljenosti napačno obsodi. Zato se, namesto da hitro reagiraš, potrudi, spoznati namero ali motiv tega dejanja. Poslušaj nasvet iz Pregovorov 20:5: »Voda globoka je naklep v srcu moža, toda mož razumen mu pride do dna.«
18. Kaj bi nam lahko pomagalo pregnati negativno razpoloženje?
18 Ali si muhast oziroma spremenljiv? Težko je živeti s spremenljivim človekom. Nekateri trdijo, da človek ne more nadzorovati razpoloženja, ker je odvisno od kemičnih snovi v možganih. Kakorkoli je že, občutki so nalezljivi. Lahko smo živahni ali potrti, kakršni so pač ljudje okrog nas. Glasba lahko zbudi različna razpoloženja. To lahko naredijo tudi zgodbe. Naše misli vplivajo na naše počutje. Če premišljuješ o negativnih stvareh, boš potrt; zavestno se lahko prisiliš, da razmišljaš pozitivno in optimistično. Razmišljaj o takšnih stvareh. (Filipljanom 4:8) Če ti je to težko, poskusi s telesno dejavnostjo — delaj neko naporno delo. Odstrani plevel ali počisti tla; pojdi ven in hodi ali se sprehajaj po gozdu, ali, še bolje, naredi nekaj koristnega nekomu drugemu — delaj karkoli, kar bo zahtevalo tvojo pozornost in energijo. Veliko bolje je ohranjati dobro razpoloženje kakor pa slabo. In veliko bolj zabavno je, še posebno za tvojega zakonskega partnerja!
19. Kako lahko zakonec pokaže razumevanje za razpoloženje partnerja?
19 Toda zgodi se, da človeka karkoli prizadene, ali nanj vpliva neprizanesljiva bolezen ali bolečine. V primeru tvoje žene je to lahko med mesečnim ciklusom ali v nosečnosti, ko zelo nihajo hormoni, ki vplivajo na živčni sistem in občutke. Žena lahko ne da bi se zavedala, preživlja predmenstrualno napetost. To je važen faktor, ki ga mož ne bi smel zanemarjati, in namesto da se jezi, bi naj bil uvideven. Pod takšnimi posebnimi okoliščinami bi se morala tako mož kot žena zavedati, kaj je vzrok za spremembo razpoloženja, in nato pozitivno reagirati. »Kdor je modrega srca, govori pametno in nikdar mu ne zmanjka nauka na ustnah.« In »vsak čas ljubi, kdor je prijatelj, in brat se izkaže v stiski«. (Pregovori 16:23; 17:17)
20–22. a) Zakaj se moramo varovati neprimernega ljubosumja? b) Kako bi lahko naredil, da bi imel tvoj zakonski tovariš občutek varnosti?
20 Je tvoj zakonski tovariš ljubosumen? Primerno je, da nekdo pazi na svoj glas, in tudi na svoj zakon. Enako kakor povzroči adrenalin, da srce spet bije, spodbudi ljubosumje, da se brani tistega, ki se ga ljubi. Nasprotje ljubosumja je ravnodušnost, in mi ne bi smeli biti brezbrižni glede našega zakona.
21 Toda na drugi strani je ljubosumnost, ki jo povzroči negotovost, hrani pa jo domišljija. Takšna nerazumna, skrajno lastniška ljubosumnost, spremeni zakon v neprijeten zapor, v katerem ni zaupanja in prave ljubezni. »Ljubezen ni ljubosumna«, razjedajoče ljubosumje pa je kakor »gniloba v kosteh«. (1. Korinčanom 13:4, NS; Pregovori 14:30)
22 Če ima tvoj zakonski tovariš upravičeni vzrok za negotovost na osnovi ljubosumja, tedaj ta razlog nemudoma odstrani. Če pa nima pravega vzroka za to, stori vse, kar je v tvoji moči, da okrepiš zaupanje ljubosumneža z besedami in, kar je še važnejše, s svojim postopanjem. Poskusi doseči njegovo srce!
23. Kaj je koristno pregledati, če nekdo nagiba k iskanju pomoči za rešitev zakonskih težav pri drugih ljudeh?
23 Ali lahko kdo od zunaj pomaga odstraniti nesoglasja med zakoncema? To je sicer možno, toda ne sme se ga prositi za pomoč, če se s tem oba ne strinjata. »Pravdo svojo pravdaj z bližnjim svojim sam, ali skrivnosti drugega ne odkrivaj.« (Pregovori 25:9) Posebno tvegano je prositi za presojo zadeve sorodnike. Verjetno ne bodo nepristranski. Biblija zato modro pravi: »Zaradi tega bo zapustil mož očeta in mater in se držal svoje žene in bosta eno telo.« (1. Mojzesova 2:24, EI) Isto velja za ženo glede njenega odnosa do njenih staršev in moža. Namesto da bi prosila starše ali sorodnike za posredovanje, da bi zavzeli stališče na strani enega proti drugemu partnerju, bi morala mož in žena držati skupaj in vedeti, da so njuni problemi njuna lastna zadeva in da jih morata reševati skupaj. Če se brez soglasja svojega tovariša obrneš k nekomu drugemu, oba izgubita ugled. Če se pogovorita odkrito, pošteno in prijazno, ne bo vzroka, da svojih problemov ne bi mogla rešiti sama. Druge, zrele osebe lahko vprašaš za nasvet, toda rešitev morata brezpogojno najti sama.
24, 25. Kaj naj naredijo osebe, ki jih pri reševanju zakonskih težav ovira ponos?
24 »(Nihče) naj ne misli o sebi več, nego se spodobi misliti,« svetuje apostol Pavel. (Rimljanom 12:3) Nato je dodal: »V spoštovanju dajajte prednost drug drugemu.« (Rimljanom 12:10) Če je kdaj ranjen naš ponos, bo pomagalo razmisliti o tem, da pravzaprav sploh nismo veliki. Gotovo nismo veliki v primerjavi z Zemljo, in Zemlja sama je mala v primerjavi s sončnim sistemom, in ta je spet samo drobec v vesolju. V Jehovinih očeh so »vsi narodi kakor nič pred njim, manj nego nič in ničevost«. (Izaija 40:17). Takšno razmišljanje nam pomaga gledati vse v pravi luči in uvideti, da nesoglasja morda sploh ne obsegajo tako zelo važnih stvari.
25 Včasih nam bo lahko tudi smisel za šalo pomagal, da se ne bomo preveč resno videli. Znak zrelosti je, če se znaš smejati samemu sebi in veliko neprijetnosti v življenju se lahko s tem izgladi.
‚DELAJ DOBRO, NE DA PRIČAKUJEŠ ZA TO VRAČILO‘
26, 27. Katera biblijska temeljna načela bi morali uporabiti, če zakonski partner ne reagira na trud, da bi nesoglasja mirno odstranili, in zakaj?
26 Kaj boš storil, če tvoj zakonski partner ni dovzeten za tvoj trud, da bi mirno odstranila nesoglasja? Upoštevaj nasvet Biblije: »Nikomur ne vračajte hudega za hudo.« Jezus nam naj bo za zgled: »On psovan ni psoval.« Danes je splošna navada vračati hudo s hudim. Toda če boš tako ravnal, boš dovolil, da te drugi oblikujejo in naredijo iz tebe to, kar so oni. Če to dovoliš, se odrekaš sam sebe kakor tudi temeljnih načel, ki jih zastopaš. Namesto tega posnemaj Jezusa, ki je ostal vedno zvest samemu sebi in ki se ni spremenil zaradi slabosti drugih okrog njega: »Če smo nezvesti, on ostane zvest, kajti zatajiti samega sebe ne more.« (Rimljanom 12:17; 1. Petrov 2:23; 2. Timoteju 2:13)
27 Če si dovolj močan, da tok hudobnosti zadržiš z dobrim, boš morda sprožil krogotok dobrega. »Rahel odgovor odvrača togoto.« (Pregovori 15:1) Blag odgovor ni znak slabosti, temveč moči in tvoj zakonski tovariš bo to občutil. Ker veliko ljudi vrača ‚milo za drago‘, se ti bo morda posrečilo z dobrim prodreti in sprožiti tek dobrega. Nekateri biblijski stavki potrjujejo to. »Kdor druge napaja, tudi sam bo napojen.« S kakšno mero namreč merite, s tako se vam bo odmerjalo.« »Meči kruh svoj po vodi, kajti po mnogih dneh ga najdeš.« (Pregovori 11:25; Lukež 6:38; Propovednik 11:1) Morda bo preteklo nekaj časa, preden bo tvoja dobrota pri tvojem zakonskem partnerju žela uspeh. Ne seješ namreč danes, jutri pa bi že žel. Kljub temu je resničen izrek: »Kar človek seje, to bo tudi žel. ... Dobro delati pa se nikar ne utrudimo; zakaj ob svojem času bomo želi, če ne obnemoremo.« (Galatom 6:7—9)
28. Katera dobra temeljna načela iz biblijske knjige Pregovorov nam lahko pomagajo do dobrega zakona, in kako?
28 Tukaj je nekoliko biblijskih stavkov in vprašanj, da bi jih zakonci lahko preučili:
Pregovori 14:29, (EI): »Kdor je počasen za jezo, ima veliko razumnost, kdor pa se hitro razsrdi, povečuje neumnost.« Ali nisi že kdaj, ko si stvar premislil, ugotovil, da pravzaprav nisi imel resnega vzroka za jezo?
Pregovori 17:27: »Govore svoje brzda, kdor je napredoval v spoznanju, in kdor je hladnega duha, je mož pameten.« Ali se trudiš ostati ‚hladen‘, in zadržuješ besede, ki bi tvojega tovariša lahko razburile?
Pregovori 25:11, (EI): »Zlata jabolka na srebrnih krožnikih je beseda, o pravem času izgovorjena.« Beseda, ki je ob določenem času primerna, je lahko ob drugem času neprimerna. Ali paziš na to, da rečeš pravo besedo ob pravem času?
Pregovori 12:18: »Nekateri blebeta kakor meč, ki prebada, modrih jezik pa je kakor zdravilo.« Ali premisliš, preden kaj rečeš, kako bo to delovalo na tvojega zakonskega partnerja?
Pregovori 10:19: »Kjer je veliko besed, ni brez greha, kdor pa brzda ustne svoje, je razumen.« Kadar smo razburjeni, rečemo več kot smo mislili in za kar nam je pozneje žal. Ali paziš na svoj jezik?
Pregovori 20:3, (EI): »V čast je možu, ki se odteguje prepiru, vsak bedak pa išče prepir.« Prepir zahteva dvojico. Si dovolj zrel, da boš tisti, ki odneha?
Pregovori 10:12: »Sovraštvo zbuja prepire, a ljubezen prikriva vse pregreške.« Ali kar naprej pogrevaš stare spore, ali pa ljubiš svojega zakonskega partnerja toliko, da jih pozabiš?
Pregovori 14:9 (New English Bible): »Neumnež je preveč ponosen, da bi zadevo poravnal; pravični pa vedo, kaj pomeni sprava.« Ali si preveč ponosen, da bi popustil in si prizadeval za mir v zakonu?
Pregovori 26:20: »Ko poidejo drva, ogenj ugasne.« Ali lahko prenehaš s prepirom, ali pa moraš vedno imeti zadnjo besedo?
Efežanom 4:26: »Sonce naj ne zaide nad jezo vašo.« Ali vztrajaš pri sporu in s tem podaljšuješ bridkost sebi in svojemu zakonskemu partnerju?
29. Katere osnovne faktorje naj ohranimo v mislih, če želimo ohraniti srečo v zakonu?
29 Modri nasvet koristi le tedaj, če se ga spremeni v delo. Poiskusi! Bodi tudi pripravljen, sprejeti kakšen predlog svojega zakonskega partnerja. Preizkusi ga. Kdo je kriv, če gre kaj narobe? To ni pomembno, važno je, kako se lahko stvari spet uredi. Bodi elastičen in se, kadar nastanejo nesoglasja, pogovori, in ne imej sam sebe za preveč pomembnega. Pogovarjajta se! Če ljubiš svojega zakonskega tovariša ‚kakor samega sebe‘, ti ne bi smelo biti pretežko, prilagoditi se zakonskemu življenju in narediti svoj zakon srečen. (Matevž 19:19)
[Preučevalna vprašanja]
