Poglavje 2

Položiti dober temelj za zakon

1–3. Od česa je po Matevžu 7:24—27 odvisen pravi uspeh v življenju?

HIŠA, življenje in zakon so lahko toliko dobri, kolikor dober je temelj, na katerem stoje. V eni svojih prispodob je Jezus govoril o dveh možeh — o razumnem, ki si je zgradil hišo na skali, in o nespametnem, ki je svojo hišo postavil na pesku. Ko je nastal vihar, ko so narasle vode ter zapihali vetrovi, je hiša na trdni skali ostala, tista na pesku pa se je podrla.

² Jezus s tem ni želel ljudi učiti, kako se gradijo hiše. Poudaril je nujnost izgrajevanja njihovih življenj na dobri podlagi. Kot Božji poslanec je rekel: »Vsak torej, kdor sliši te besede moje in jih izpolnjuje, je podoben možu, ki je zidal svojo hišo na skali.« Toda »vsak, ki sliši te moje besede in ne dela po njih«, je podoben možu, ki je gradil na pesku. (Matevž 7:24—27)

³ Upoštevaj, da je v obeh primerih Jezus pokazal, da s tem, ko razumen nasvet slišimo ali poznamo, še nismo nič naredili. Uspeh ali neuspeh je odvisen od tega, ali po tem modrem nasvetu postopamo. »Ako to veste, blagor vam, če to delate.« (Janez 13:17)

4. Kaj se lahko naučimo iz zakona prvega človeškega para? (1. Mojzesova 2:22 do 3:19)

⁴ Tako je tudi z zakonom. Če gradimo svoj zakon na skali podobnem temelju, bo vzdržal obremenitve življenja. Toda odkod pride dobra osnova?  Od Stvarnika zakona, Boga Jehove. On je vpeljal zakon, ko je združil prvi človeški par. V njuno dobro jima je dal modra navodila. Od poslušanja teh smernic je bilo odvisno, ali bo pred njima čudovita, večna prihodnost ali pa ne bosta imela nobene prihodnosti. Oba sta poznala smernice, toda na žalost sta dovolila, da jima je sebičnost preprečila poslušanje teh smernic. Raje sta prezrla Božji nasvet in posledica  tega je bila, da se je tako njun zakon kot njuno življenje sesulo kot od viharja bičana hiša, zgrajena na pesku.

5, 6. Kakšno pomoč nudi Bog poročenim in tistim, ki se nameravajo poročiti?

⁵ Bog Jehova je združil v zakonu prva dva človeka. Danes On osebno ne poroča več, toda njegov modri nasvet za srečen zakon je še vedno na razpolago. Prepuščeno je vsakemu posamezniku, ki se želi poročiti, ali bo ta nasvet poslušal ali ne. Biblija tudi pokaže, da lahko prosimo Boga za pomoč, da bi modro odločili glede predvidenega zakonskega partnerja. (Jakob 1:5, 6)

⁶ Okoliščine so seveda v različnih delih Zemlje različne. V mnogih področjih si danes možje in žene sami izbirajo zakonskega partnerja. Toda med precejšnjim delom zemeljskega prebivalstva je zakon stvar staršev, včasih pa tudi ‚ženitnega posrednika‘. V nekaterih področjih se lahko moški poroči šele, ko je plačal staršem dekleta »ceno« za nevesto, višina te cene pa lahko povzroči, da je zakon za njega nedosegljiv. Kakšne bi že bile okoliščine, v Bibliji je nasvet, ki lahko prispeva k trajnemu uspehu zakona.

NAJPREJ SPOZNAJ SEBE

7–10. a) Kaj bi oseba, ki se namerava poročiti, morala vedeti o sebi? Kako lahko to ugotovi? b) Kaj govori Biblija glede tehtnosti razlogov za sklenitev zakona?

⁷ Kaj ti pričakuješ od zakona? Kakšne so tvoje potrebe — telesne, čustvene in duhovne? Kaj ceniš, kakšne cilje imaš in kako jih želiš doseči? Da bi odgovoril na ta vprašanja, moraš poznati samega sebe. To ni tako lahko, kakor bi si nekdo mislil.  Da bi preiskal samega sebe, je potrebna čustvena zrelost in še celo tedaj ni mogoče, da bi se spoznal v vse posameznosti. Krščanski apostol Pavel je pokazoval na to, ko je pisal v 1. Korinčanom 4:4: »Kajti ničesar nimam sam sebi očitati, ali to me ne opravičuje; sodnik pa mi je Jehova.«

⁸ Ob neki priložnosti je Stvarnik želel, da bi mož po imenu Job, spoznal nekatera dejstva, o katerih ni razmišljal. Rekel mu je: »Jaz te bom vprašal, in ti me pouči!« (Job 38:3) Vprašanja nam lahko pomagajo, da se spoznamo in ugotovimo naše nagibe. Zato se vprašaj, zakaj se želiš poročiti.

⁹ Ali se želiš poročiti, da bi zadovoljil telesnim potrebam — potrebi po hrani, obleki in strehi? Te osnovne potrebe imamo mi vsi, ker Biblija piše: »Če pa imamo hrane in odeje, bodimo s tem zadovoljni.« Kako pa je s seksualnimi potrebami? Tudi to so običajne želje. »Bolje (je) stopiti v zakon nego pa goreti.« (1. Timoteju 6:8; 1. Korinčanom 7:9) Je to zaradi tovarištva? To je glavni razlog, zakaj je Bog vpeljal zakon. Drugi pa je, da lahko dve osebi sodelujeta. (1. Mojzesova 2:18; 1:26—28) Če kdo dobro opravi delo, čuti zadovoljstvo: »Ko človek je in pije in uživa dobro pri vsem trudu svojem, da je to vsakemu dar Božji.« (Propovednik 3:13)

¹⁰ Zaljubljenci že dolgo gledajo na srce kot na simbol svojih občutkov. Toda Biblija postavlja glede srca vznemirjajoče vprašanje: »Kdo ga more doumeti?« (Jeremija 17:9) Si ti prepričan, da veš, kaj je v tvojem srcu?

11. Katerim osnovnim čustvenim potrebam bi moralo biti zadovoljeno v zakonu?

¹¹ Često nas telesna privlačnost oslepi glede drugih čustvenih potreb. Ali pri izbiri partnerja dovolj  upoštevaš svoje zahteve po razumevanju, ljubeznivosti in sočutju? Vsi imamo osnovno željo, da smo nekomu blizu, se nekomu zaupamo ali odkrijemo, brez strahu, da nas bo ranil, in da imamo nekoga, ki pred nami ‚ne zapre svojega srca‘. (1. Janezov 3:17) Lahko vse to nudiš svojemu partnerju in ali ti on ali ona lahko to vrača?

12. Zakaj zadovoljitev fizičnih in čustvenih potreb ne zadostuje za srečen zakon?

¹² Jezus je rekel: »Srečni so tisti, ki se zavedajo svojih duhovnih potreb.« (Matevž 5:3, NS) Kakšne so tvoje duhovne potrebe? So v zvezi s težnjo po karieri, bogastvu, materialni posesti? Prineso takšne želje notranji mir in zadovoljstvo? Običajno ne. Zato bi morali upoštevati, da imajo vsi ljudje potrebo po duhovni hrani, ko ji ne more biti zadoščeno, čeprav so zadovoljene vse fizične potrebe. Naš duh hrepeni po identiteti: vedeti hočemo, kdo smo in kaj smo, zakaj smo tukaj in kam gremo. Ali se zavedaš teh duhovnih potreb, in veš, kako jim lahko zadostiš?

UJEMANJE

13. Kaj moraš še spoznati razen svojih lastnih potreb, da bi bil tvoj zakon srečen?

¹³ Če poznaš vse te telesne, duševne in duhovne potrebe, se moraš vprašati, če jih pozna tudi tvoj predvideni zakonski partner. Ni dovolj, da poznaš svoje potrebe, da bi bil srečen v zakonu, temveč moraš poznati tudi potrebe tvojega partnerja. Gotovo želiš, da bi bil srečen tudi tvoj tovariš. Če je nesrečen eden, bosta nesrečna oba.

14. Zakaj v mnogih zakonih ugotovijo zakonci, da se ne ujemajo?

¹⁴ Mnogi zakoni se nesrečno končajo oziroma razvežejo zaradi neujemanja zakoncev. Nezdružljivost  je velika beseda, toda njena pomembnost v zakonu je veliko večja. Če zakonca nista skladna v »jarmu«, lahko postane hoja v dvoje težka. V zvezi s tem se spomnimo priprave v Mojzesovi Postavi, ki je iz usmiljenja prepovedovala vpreči skupaj dve živali različne velikosti ali moči, ker bi bilo to surovo. (5. Mojzesova 22:10) Podobno je tudi z možem in ženo, ki se ne ujemata dobro in sta kljub temu vprežena v zakonski jarem. Če imata zakonca različne interese, različne okuse glede prijateljev in sprostitve in le malo skupnega, bo zakon izpostavljen velikim obremenitvam.

15, 16. O katerih stvareh bi se bodoči zakonci morali pogovoriti in kako?

¹⁵ »Skaze se načrti, kjer ni sveta, izvrše se pa, če je obilo svetovalcev,« beremo v Bibliji. (Pregovori 15:22) Si pretehtal zakon v pogovoru s svojim bodočim zakonskim partnerjem? Kakšno vlogo bo v zakonu imelo moževo delo? Od tega bo odvisno, kje bosta stanovala in koliko bosta imela denarja za življenjske potrebe. Kdo bo upravljal z gospodinjskim denarjem? Bo potrebno, da bo žena zaposlena, in ali je to zaželeno? Kakšen bo odnos do sorodnikov obeh, posebno do staršev? Kaj misli posameznik o spolnosti, otrocih in vzgoji otrok? Ali bi hotel eden vladati drugemu ali pa bo prevladovala prijazna uslužnost?

¹⁶ Ali se lahko o vseh teh in drugih vprašanjih mirno in razumno pogovorita in uredita, da bosta lahko oba zadovoljna? Ali se lahko problemom skupaj upirata in jih tudi skupaj rešujeta ter stalno ohranjata izmenjavo misli? To je življenjska pot za uspešen zakon.

17–19. Zakaj družinske razmere vplivajo na ujemanje v zakonu?

 ¹⁷ Dva človeka se bosta običajno bolje ujemala, če imata podobno preteklost. Knjiga Aid to Bible Understanding na strani 1114 govori o zakonu v biblijskih časih:

»Izgleda, da je bilo na splošno v navadi, da si je moški poiskal ženo med lastnimi sorodniki ali v svojem rodu. To načelo se je pokazovalo v besedah Labana Jakobu: ‚Bolje bo, da jo (hčer) dam tebi nego drugemu možu.‘ (1. Mojzesova 29:19) To se je posebno upoštevalo med oboževalci Jehove, kot pokaže primer Abrahama, ki je poiskal ženo svojemu sinu Izaku raje med sorodniki v svoji domovini, kot da bi mu vzel eno izmed hčera Kanaancev, med katerimi so živeli. (1. Mojzesova 24:3, 4)«

¹⁸ To seveda ne pomeni, da se danes priporoča poročiti bližnjega sorodnika, ker bi lahko to povzročilo dedne poškodbe potomcev. Toda družinske razmere mnogo povedo o vrednotah ljudi. Ozračje, ki vlada v družini, naravno vpliva na obnašanje in občutke človeka v otroštvu in mladosti. Če so družinske razmere zakoncev podobne, se bosta običajno lažje prenašala med seboj. Vendar se bosta tudi človeka iz različnih razmer in družin v zakonu dobro prilagodila, posebno če sta dovolj čustveno zrela.

¹⁹ Če lahko izveš kaj o družini bodočega partnerja, je to očitna prednost. Izplača se tudi opazovati, kako se on obnaša do družine — staršev, bratov in sester. Kako se on ali ona obnaša do starejših oseb in kako se razume z malimi otroki?

20, 21. Kako bi pri izbiri zakonskega tovariša morali gledati na njegove slabosti?

²⁰ Kljub vsem varnostnim ukrepom pa ne smemo pozabiti: niti dva človeka se popolnoma ne  ujemata. Oba bosta imela pomanjkljivosti. Nekatere boš morda odkril pred zakonom, druge boš spoznal pozneje. Kaj tedaj?

²¹ Zakon ne bo neuspešen zaradi pomanjkljivosti samih, temveč je to odvisno od tega, kako na njih gledata zakonca. Lahko priznaš, da dobro odtehta in prekosi slabosti, ali pa se osredotočiš samo na slabe strani in jih stalno premlevaš? Ali si toliko prilagodljiv, da odpuščaš, toliko kot to ti potrebuješ in želiš, da se tebi odpušča? Apostol Peter je rekel: »Ljubezen pokriva grehov obilost.« (1. Petrov 4:8) Ali imaš takšno ljubezen do človeka, s katerim se nameravaš poročiti? Če ne, bi bilo zate bolje, da te osebe ne poročiš.

‚LAHKO GA SPREMENIM‘

22–24. Zakaj ni pametno poročiti nekoga na osnovi njegove obljube, da se bo spremenil, ali z namenom, da se spremeni?

²² Ali govoriš: ‚Lahko ga (jo) spremenim‘? Toda v koga si zaljubljen? V njega ali v njo, takšnega oziroma takšno, kot je sedaj, ali v takšnega, kot ga misliš preoblikovati. Težko je spremeniti samega sebe, koliko težje je spremeniti drugega. Vsekakor lahko močna resnica Božje besede nekoga navede, da se spremeni. Oseba lahko »sleče staro osebnost« in se obnovi v moči, ki učinkuje na razum. (Efežanom 4:22, 23) Toda bodi zelo previden, če ti tvoj predvideni zakonski partner obljublja, da se bo zate nemudoma spremenil! Slabe navade se sicer lahko popravijo ali zmanjšajo, toda za to je potreben čas, včasih celo leta. Tudi ne smemo prezreti dejstva, da imamo zaradi podedovanih značilnosti in delovanja okolja svojstven značaj in da smo  oblikovani tako, da smo posebna osebnost. Prava ljubezen nas lahko navede, da se med seboj izboljšujemo in premagujemo slabosti, toda ne bo nas navajala na to, da bi poskušali svojega partnerja stisniti v novo in nenaravno obliko, ki bo njegovo ali njeno osebnost zatrla.

²³ Nekateri si v mislih predstavljajo idealno sliko in poskušajo vsakogar, v katerega se zaljubijo, prilagoditi tej sliki. Seveda pa nihče ne more odgovarjati nestvarnim sanjam, toda slepo zaljubljeni se tega čvrsto drži in poskuša drugega prisiliti, da izpolni to sanjsko predstavo. Če se to ne posreči, je razočaran in poskuša svojo idealno sliko najti kje drugje. Toda takšne osebe nikoli ne najdejo svojega ideala. Iščejo idealno osebo, ki je, razen v njihovi domišljiji, sploh ni. Ljudje, ki tako mislijo, ne bodo dober zakonski partner.

²⁴ Morda si tudi ti imel takšno predstavo. Mnogi od nas imamo takšen čas v življenju, posebno še mladi ljudje. Toda ko smo čustveno zrelejši, spoznamo, da moramo takšna sanjarjenja odvreči kot nepraktična. V zakonu šteje stvarnost, ne domišljija.

25. Kakšna je razlika med ljubeznijo in slepo zaljubljenostjo?

²⁵ Prava ljubezen ni slepa, kakor mnogi mislijo. Pokrila bo množico pomanjkljivosti, toda ne bo jih prezrla. Zaljubljenost je slepa in se brani videti probleme, ki jih drugi lahko predvidijo, toda ljubezen ni takšna. Zaljubljenost potlači celo lastne dvome, toda bodi prepričan, da se bodo pozneje spet pojavili. Če v času dvorjenja zapreš oči pred neprijetnimi dejstvi, jih boš po poroki zagotovo videl. Že po naravi smo nagnjeni, da se vedno kažemo z najboljše strani, če želimo komu ugajati ali ga privlačiti, toda sčasoma se bo slika le pokazala. Vzemi  si čas, da vidiš drugega tako, kakršen je v resnici, in tudi sam bodi do njega takšen, kakršen v resnici si. Opomin apostola Pavla iz 1. Korinčanom 14:20 bi se lahko nanašal tudi na izbiro partnerja: »Ne bodite deca ..., v razumu bodite popolni (odrasli, NS)!«

OBVEZA V ZAKONU

26. Kakšna obveznost je zakon po Pismu? (Rimljanom 7:2, 3)

²⁶ Trezno je treba premisliti o obveznostih v zakonu. Če vez med partnerjema ni močna, bo počival zakon na negotovi podlagi. V mnogih delih sveta se sklepajo zakoni in se jih brž spet razveže. Često je tako zato, ker ljudje na sklenitev zakona ne gledajo kot na moralno obvezo, temveč zastopajo stališče: ‚Če ne bo šlo, pa greva narazen.‘ S takšnim glediščem je zakon že od začetka obsojen na razpad, in namesto da bi prinesel srečo, običajno povzroči bolečine. Biblija nasprotno pokaže, da bi zakon moral biti dosmrtna zveza. Bog je rekel o prvem človeškem paru, da naj bosta »eno meso«. (1. Mojzesova 2:18, 23, 24) Za moža torej ni nobene druge ženske in za ženo nobenega drugega moškega. Božji Sin je to potrdil, ko je rekel: »Tako nista več dva, ampak eno meso. Kar je torej Bog združil, naj človek ne razdružuje.« Samo spolna nezvestoba bi bila upravičeni razlog za razvezo zakona. (Matevž 19:3—9)

27–29. a) Na kaj naj pazi ženska pri bodočem zakonskem partnerju? b) Na kaj naj pazi moški pri predvideni soprogi?

²⁷ Ker je zakon resna zadeva, naj žena, ki želi, da bo ta uspešen, poroči samo moža, ki ga lahko spoštuje — moža, ki je stanoviten in uravnovešen, z dobro sposobnostjo razločevanja, ki je zmožen  nositi odgovornosti in dovolj zrel, da sprejme koristno kritiko. Vprašaj se: Ali bo zame dobro skrbel? Bo dober oče otrok, s katerimi bo morda blagoslovljena najina skupnost? Ali zastopa visoka moralna načela, tako da sva oba lahko trdno odločena, da bo najina zakonska postelja poštena in neoskrunjena? Ali je ponižen in skromen, ali ponosen in trmast? Se sklicuje na svoje pravice poglavarja in misli, da ima vedno le on prav, in se ni pripravljen pogovoriti o stvareh? Če boš pred zakonom dovolj časa skupaj z njim, boš lahko te stvari spoznala, še posebno, če temelji tvoje ocenjevanje na biblijskih načelih.

²⁸ Podobno si bo moški, ki želi imeti uspešen zakon, poiskal ženo, ki jo bo lahko ljubil kakor samega sebe. Pri osnovanju doma bi ga morala kot sodelavec dopolnjevati. (1. Mojzesova 2:18) Biti dobra gospodinja je zahtevna življenjska pot, povezana z različnimi dolžnostmi. Od žene zahteva, da pokaže svojo nadarjenost kot kuharica, dekoraterka, ekonomistka, mati, učiteljica in še veliko več. Njena vloga je lahko ustvarjalna in zahtevna, često ji nudi veliko priložnosti, da se popolnoma razvije. Dobra soproga je podobna marljivemu možu, je delavna. »Družine svoje pota pregleduje in lenobe kruha ne je.« (Pregovori 31:27)

²⁹ Da, oba bosta storila prav, če razmislita o tem, kar sta opazila — smisel za čistočo in urejenost ali pomanjkanje le tega; marljivost ali lenobo, razumnost in obzirnost ali trmo in sebičnost, varčnost ali zapravljivost, če je zmožen prijetnega pogovora in duhovne obogatitve, ali pa je morda miselno len, kar bi napravilo življenje enolično in šablonsko, bilo bi le skrb za zadovoljitev dnevnih telesnih potreb.

30, 31. Zakaj lahko nemoralno vedenje med dvorjenjem slabo vpliva na srečo v zakonu?

 ³⁰ Odkritosrčno medsebojno spoštovanje je bistveni sestavni del srečnega zakona. To je potrebno tudi med dvorjenjem, ko si pokazujeta naklonjenost. Neprimerna domačnost ali nebrzdana strast lahko razvrednoti odnos, še preden je zakon sklenjen. Spolna nemorala ni dober temelj za izgradnjo zakona. Izdaja sebično brezbrižnost za bodočo srečo drugega. Divja strast, ki v trenutku, kot izgleda, skuje neuničljivo vez, se lahko hitro ohladi, že po nekaj tednih ali celo dnevih se lahko zakon izjalovi. (Primerjaj s poročilom iz 2. Samuelove 13:1—19 o Amnonovem strastnem poželenju do Tamare.)

³¹ Pokazovanje strasti (poželenja) med dvorjenjem lahko zaseje dvom, ki lahko pozneje povzroči negotovost glede tega, kaj je bil stvarni motiv za sklenitev zakona. Ali je bilo to samo zato, da je lahko sprostil svojo strast, ali pa zato, da bi živel skupaj z nekom, ki ga kot človeka iskreno ceni in ljubi? Pomanjkanje samoobvladanja pred poroko je pogosto znak pomanjkanja le tega tudi po poroki, posledica pa je nezvestoba in žalost. (Galatom 5:22, 23) Slabi spomini na predzakonsko nemoralo lahko v začetku zakona ovirajo gladko čustveno prilagajanje.

32. Kako lahko nemoralno obnašanje v času osvajanja vpliva na odnos z Bogom?

³² Še tehtneje pa je, da z nemoralnostjo poškodujemo odnos z našim Stvarnikom, čigar pomoč tako zelo potrebujemo. »To je namreč volja Božja, vaše posvečenje, da se zdržite nečistosti; ... da nihče ne gre tako daleč, da oškoduje v tej stvari brata svojega (in razumljivo, sebe) in poseže v njegove pravice. ... Zatorej, kdor to zametuje, ne zametuje človeka, ampak Boga, ki vam je tudi dal svojega svetega duha.« (1. Tesaloničanom 4:3—8, NS)

 ČVRSTA OSNOVA

33, 34. Katere lastnosti, kot pokazuje Biblija, so pri izbiri zakonskega parterja veliko važnejše kot zunanjost?

³³ Ali bo osnova tvoji družini skala ali pesek? Delno je to odvisno od tega, kako pametno ravnaš pri izbiri partnerja. Lepota in spolna privlačnost nista dovolj, ker ne odstranjujeta duševnih in duhovnih nesoglasij. Nasprotno pa nasvet Božje besede posreduje solidno osnovo za zakon.

³⁴ Biblija pokaže, da je osebnost nekega človeka mnogo važnejša kot njegova zunanjost. »Lažniva je prijetnost in ničeva lepota,« pravi navdihnjeni izrek, »žena, ki se boji Jehove, njej veljaj hvala!« (Pregovori 31:30) Apostol Peter je kot poročen mož rekel, da je ‚skriti človek srca‘ in ‚krotek in miren duh‘ tisto, kar je »dragoceno pred Bogom«. (1. Petrov 3:4, EI) Bog človeka ne ‚ocenjuje po njegovi zunanjosti‘, in to naj nam pomaga, da se varujemo, da nas ne bi zunanjost bodočega zakonskega partnerja nepravilno prevzela. (1. Samuelova 16:7)

35, 36. a) Zakaj je važno poročiti osebo, ki veruje v Boga in njegovo Besedo? b) V kakšnem obsegu bi naj po tvojem mnenju bodoči zakonski partner pokazoval takšno vero?

³⁵ Modri kralj Salomon je poznal življenje in prišel je do naslednjega zaključka: »Boga se boj in zapovedi njegove izpolnjuj, kajti to je vsa dolžnost človekova.« (Propovednik 12:13) Izraelcem, ki so bili v zavezi z Bogom, je bilo izrecno prepovedano sklepati zveze z osebami, ki so imele drugačno obliko oboževanja, da jih ne bi to odtegnilo od pravega Boga. »Ne skleni svaštva z njimi: svoje hčere ne daj njegovemu sinu, niti njegove hčere ne vzemi sinu svojemu. Zakaj one bodo zapeljale sinove tvoje, da bi služili tujim bogovom.« (5. Mojzesova 7:3, 4)

³⁶ Iz podobnih razlogov so bili opozorjeni tisti v »novi zavezi«, to je člani krščanske skupščine, da  naj se poročajo samo »v Gospodu«. (Jeremija 31:31—33; 1. Korinčanom 7:39) To ni zagrizenost, temveč modrost in ljubezen. Ničesar ne more zakonski zvezi dati večjo moč kakor skupna predanost Stvarniku. Če si poročen z osebo, ki veruje v Boga in njegovo Besedo in ki jo razume, kakor jo razumeš ti, tedaj bosta imela skupen izvor nasvetov. Morda se ti to ne zdi tako nujno, toda ‚ne daj se zapeljati. Slaba družba pokvari dobre navade.‘ (1. Korinčanom 15:33) Toda celo v krščanski skupnosti bo dobro, da se prepričaš, da je predvideni zakonski partner v resnici z vsem srcem Božji služabnik, in ne le nekdo, ki poskuša živeti ob robu pravega krščanstva, medtem ko nagiba k vedenju in delom tega sveta. Ne moremo hoditi z Bogom in istočasno tekati s svetom. (Jakob 4:4)

37, 38. a) Zakaj se pri osvajanju ali poroki ne bi smeli prenagliti? b) Čigav nasvet naj posluša tisti, ki se želi poročiti?

³⁷ »Kdo namreč izmed vas, ki hoče zidati stolp,« je vprašal Jezus, »poprej ne sede in ne preračuna stroškov, ali ima, da ga dozida.« (Lukež 14:28, 29) Enako načelo velja za zakon. Ker Bog gleda na zakon kot na življenjsko skupnost, se z izbiro zakonskega partnerja gotovo ne bi smeli prenagliti. Prepričaj se tudi, če si sam pripravljen dokončati, kar si začel. Osvajanje ni nekaj, na kar bi gledali kot na lahko stvar, na neko vrsto igre. Igranje z občutki drugega je surov šport, čustvene rane in srčne bolečine, ki jih to povzroči, lahko zelo dolgo bolijo. (Pregovori 10:23; 13:12)

³⁸ Razumen mlad človek, ki bi se rad poročil, bo storil prav, če bo poslušal nasvet starejših, posebno tistih, ki so dokazali, da skrbijo za njegovo dobro. Job 12:12 nas opozarja na dragocenost takšnega nasveta. Takole piše: »Pri osivelih je li modrost in dolgost  življenja daje li razumnost?« Poslušaj glas izkušenih, predvsem pa: »Upaj v Jehovo iz vsega srca svojega, na umnost svojo pa se ne zanašaj. Na vseh potih svojih ga spoznavaj, in on ravne naredi steze tvoje.« (Pregovori 3:5, 6)

39. Kako lahko pomaga Biblija osebam, ki so že poročene?

³⁹ Verjetno so mnogi od tistih, ki berejo te besede, že poročeni. Čeprav ste temelj v glavnem že položili, vam ga lahko Biblija pomaga spremeniti, če je potrebno, kar bo imelo koristen izid. Vseeno, kakšen je že tvoj zakon, lahko ga izboljšaš z nadaljnjim poslušanjem in upoštevanjem Stvarnikovih nasvetov za srečno družinsko življenje.

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 12]

Ali lahko tvoj zakon prenese viharne čase?