Poznejša leta
Poglavje 13
Poznejša leta
1, 2. a) Kakšni problemi lahko nastanejo, ko otroci zapustijo dom? b) Kako nekateri poskušajo premagati problem staranja?
ČE naše življenje ni izpolnjeno s telesno ali miselno dejavnostjo, nam postane dolgčas. Življenje se nam zdi prazno in postanemo nezadovoljni. Ta problem se včasih pojavi pri zakonskih parih, ko njihovi otroci odrastejo in odidejo od doma. V preteklih letih je bilo njihovo življenje izpolnjeno z dolžnostmi, ki jih imajo starši. Sedaj je vseh teh dejavnosti in odgovornosti okrog vzgoje otrok nenadoma konec.
2 Razen tega z leti nastanejo tudi telesne spremembe. Pojavijo se gube, lasje sivijo in se redčijo, začnejo se bolečine in težave, ki jih prej nismo opazili; ugotavljamo, da se staramo. Nekateri ljudje se branijo soočiti s tem in se skrajno trudijo dokazati, da so še vedno mladi. Nenadoma postanejo zelo živahni in družabni — hitijo z ene zabave na drugo ali pa se goreče ukvarjajo s športom. Ta vročična dejavnost jih res zaposluje, toda ali jih trajno zadovolji? Jim to daje občutek, da so potrebni in da ima njihovo življenje resničen smisel?
3. Česa bi se morali izogibati, čeprav je rekreacija morda prijetna?
3 Razvedrilo je seveda prijetno in na stara leta boš morda ugotovil, da imaš čas za določene stvari, ki jih nisi utegnil delati, ko so bili otroci še majhni. Toda če iščeš predvsem zadovoljstvo, lahko nastanejo resni problemi. (2. Timoteju 3:4, 5; Lukež 8:4—8, 14)
ZVESTOBA — LEPA LASTNOST
4, 5. Kakšen je lahko rezultat, kadar starejši človek misli, da mora dokazati, da je še vedno privlačen za drugi spol?
4 V tej dobi življenja se mnogim ljudem zdi, da morajo dokazati, da so za drugi spol še vedno privlačni. Morda se v kakšni družbi ali ob drugi priložnosti začnejo z nekom spogledovati. Še posebej možje imajo »afere« z mlajšimi ženskami, in v našem času »nove morale« je tudi veliko žena, ki v izvenzakonskih »zvezah« iščejo nekakšno potrditev. Nekateri, čeprav so že dolgo poročeni, mislijo o tem, da bi z novim zakonskim partnerjem začeli »novo življenje«. Svoje dejanje poskušajo opravičiti tako, da pokazujejo na napake svojega zakonskega partnerja — pri tem pa običajno svojih slabosti ne priznajo, kakor tudi ne nezvestobe do zakonskega partnerja in do pravičnih temeljnih načel.
5 Morda celo vedo, da je Jezus rekel: »Kdorkoli se loči od žene svoje [razen zavoljo nečistosti (porneia: očitna spolna nemorala)] in se oženi z drugo, prešeštvuje.« Čeprav je Jezus tukaj pokazal, da ni pravilno ločiti se od svojega zakonskega partnerja iz »kateregakoli vzroka«, so pripravljeni navesti kakršenkoli vzrok, ki ga posvetni zakon dovoljuje. (Matevž 19:3—9) Zatem se na novo poroče, pogosto z nekom, za katerega so se že zanimali, preden so se sploh razvezali. Čeprav vedo, kaj pravi o takšnem obnašanju Božja beseda, morda računajo na to, da jih bo Bog v svojem velikem usmiljenju že razumel.
6. Zakaj obsoja Bog Jehova nespoštovanje zakonske zveze?
6 Da ne bi postali žrtev takšnega nemoralnega mišljenja, bomo dobro naredili, če pogledamo, kaj je rekel Jehova po svojem preroku Malahiji izraelskemu ljudstvu: »Še drugo stvar delate. Jehovin oltar pokrivate s solzami, jokom in vzdihi, ker se nič več ne ozre na daritev in je ne sprejme z veseljem iz vaših rok. In pravite: ‚Zakaj pač?‘ Ker je Jehova priča za tebe in ženo tvoje mladosti, ki si ji prelomil zvestobo ... Zakaj sovražim ločitev zakona, govori Jehova, Izraelov Bog.« (Malahija 2:13—16, EI) Da, nezvestobo do zakonskega partnerja in preziranje zakonske zveze Bog obsoja; to poškoduje odnos neke osebe do Dajalca življenja.
7. Zakaj nespoštovanje zakonske zveze ne vodi v srečo?
7 Je to pot do boljšega življenja? Komajda. Vsak zakon, ki je sklenjen med takšnimi osebami, stoji na majavi osnovi. Takšni pokazujejo, da oni sami niso vredni zaupanja v tako dragocenem odnosu. Takšna oseba je morda res našla nekaj privlačnega pri novem partnerju, kar prejšnji partner ni imel. Toda da bi to dobil, gleda le za svoj užitek, brezobziren pa je za bolečine in trpljenje, ki jih je s tem povzročil. To gotovo ni lastnost, ki bi delovala za srečo v zakonu.
8. Kaj je v zakonu dragocenejše od telesne lepote?
8 Zakonska zvestoba je veliko bolj dragocena kakor telesna lepota. Telesna lepota z leti zbledi, toda lepota lojalne predanosti je vsako leto večja. Če iščemo srečo drugega in smo pripravljeni, postaviti njegove interese pred svoje lastne, lahko to prinese trajno zadovoljstvo, ker »dajati je bolje nego vzeti«. (Dejanja apostolov 20:35) Če sta dva človeka poročena že vrsto let, če se pogovarjata in si zaupata, če sta si delila delo, cilje in upe, v dobrih in slabih časih — in to vse delata z ljubeznijo — potem sta res postala eno. Imata veliko skupnega — v duševnem, čustvenem in duhovnem pogledu. Sentimentalna ljubezen, ki ju je morda pred zakonom naredila slepe za napake, se umakne iskreni predanosti, ki ju bo navedla na to, da gledata na napake drugega kot na priložnost pomagati mu in zapolniti praznine. Resnično si zaupata in imata občutek varnosti, ker vesta, da bosta skupaj, pa naj bi se pojavili kakršnikoli problemi. Zanju je čisto naravno, da sta drug drugemu zvesta. Kot beremo v Mihi 6:8: »Bilo ti je razodeto, o človek, kaj je dobro; kaj Jehova zahteva od tebe: nič drugega, kakor da pravično ravnaš, da ljubiš usmiljenje in da si ponižen pred svojim Bogom.«
ODRASLI OTROCI — NOV ODNOS
9–11. a) Je po Božjem namenu, da med starši in otroci ostane enak odnos vse življenje? b) Kako vpliva to na nasvete, ki bi jih starši morda dali odraslim otrokom? c) Čigavo poglavarstvo bi morali spoštovati starši, ko so njihovi otroci poročeni?
9 Čeprav živita mož in žena skupaj vse življenje, Stvarnik to ni predvidel za starše in otroke. Res je sicer, da so te tvoji otroci, ko so odraščali, vsak dan potrebovali. Nisi moral skrbeti le za telesne potrebe, temveč so potrebovali tudi vodstvo. Če te niso takoj poslušali, si verjetno vztrajal pri določenih stvareh, ki so bile v njihovo korist. Ko pa ustanovijo lastno družino, se odnos med teboj in med njimi v marsikaterem pogledu spremeni. (1. Mojzesova 2:24) To ne pomeni, da so se spremenili tvoji občutki, toda spremenile so se tvoje obveznosti. Ti moraš spremeniti svoj odnos do njih.
10 Občasno oni še potrebujejo nasvet. Znak modrosti je, če sprejmejo zdrav nasvet od tistih, ki imajo več življenjskih izkušenj. (Pregovori 12:15; 23:22) Toda če hočeš svetovati svojemu sinu ali hčeri, ki je zdaj samostojen, je modro, če to narediš na način, ki pokaže, da morata sedaj sama odločati.
11 Če so otroci poročeni, je to zelo važno. V nekaterih deželah je ukoreninjena navada, da mlado ženo nadzoruje njena tašča. Drugje zopet imajo njuni sorodniki velik vpliv na družinske zadeve. Ali to pomaga k sreči? Stvarnik družine ve, kaj je najbolje, zato pravi: »Zato zapusti mož očeta svojega in držal se bo žene svoje.« (1. Mojzesova 2:24) Odgovornosti odločanja zdaj nimajo niti njeni niti njegovi starši, temveč mož. »Mož je glava ženi, kakor tudi Kristus glava skupščini,« pravi Božja beseda. (Efež. 5:23) Če boš spoštoval to ureditev, boš imel več veselja s tem, da nekaj narediš za svoje odrasle otroke in pozneje za svoje vnuke.
VESELI SE TEGA, DA NAREDIŠ NEKAJ ZA DRUGE
12. a) Kako lahko starši poglobijo svojo medsebojno ljubezen, zatem ko so si otroci ustanovili lasten dom? b) Kaj drugega še lahko naredijo, da bi bilo njihovo življenje bolj smiselno?
12 Vsi mi želimo, da je naše življenje koristno in smiselno. Od tega, če smo v tem uspeli, je odvisna naša lastna blaginja. Poleg tvojih otrok je še veliko drugih, ki jim lahko pomagaš. Kako je s tvojim lastnim zakonskim tovarišem? Ko so tvoji otroci odraščali, si jim posvetil veliko svoje pozornosti. Sedaj pa imata priložnost, da več naredita drug za drugega. To vama bo pomagalo poglobiti vajin medsebojni odnos. In zakaj bi dobra dela omejil le na svojo družino? Področje dejavnosti lahko razširiš, tako da pomagaš bolnim sosedom ali starejšim ljudem, ki so osamljeni, ali materialno pomagaš ljudem, ki so tega potrebni, če je to v tvojih močeh. (2. Korinčanom 6:11, 12) Biblija nam poroča o Tabiti, ženi, ki je bila zelo priljubljena, ker je bila »polna dobrih del in miloščin, ki jih je delila« vdovam. (Dejanja apostolov 9:36, 39) Pohvaljene so osebe, ki so pomagale prizadetim. (Pregovori 14:21) Po Bibliji je »skrb za sirote in vdove v njih stiski« bistveni del oboževanja, ki ugaja Bogu. (Jakob 1:27) Razen tega nas Biblija vse spodbuja: »Dobrodelnosti in miloščine pa ne pozabite: zakaj take daritve so Bogu všeč.« (Hebrejcem 13:16, EI)
13. S kakšnim nagibom je treba pomagati drugim, da se to izplača?
13 Ali to pomeni, da je gola človekoljubna dejavnost ključ do sreče? Dejansko je lahko človek, brez želje, da posnema Božjo ljubezen, in če to ni duhovne narave, razočaran. (1. Korinčanom 13:3; Efežanom 5:1, 2) Zakaj? Ker nekateri ljudje tvoje prijaznosti ne bodo cenili ali bodo celo poskušali izkoristiti tvojo velikodušnost.
14, 15. Kaj naredi življenje zares srečno in zadovoljno?
14 Če pa nekdo svoje življenje zares uporablja za službo Bogu, bo zadovoljen, ker ve, da je to Stvarniku všeč. Možnost delati dobro drugim se ne omejuje na denarna sredstva. Pozna ‚dobro vest o slavi srečnega Boga‘ Jehove in ima prednost, da jo deli drugim. (1. Timoteju 1:11) V Bibliji je našel, kako lahko premaguje probleme sedanjega življenja in v kako čudovito prihodnost lahko upamo. In kolikšna radost je govoriti z drugimi o dobri vesti in njihovo pozornost usmeriti na Izvor te vesti, na Boga Jehovo! Navdihnjeni pisec Psalma 147:1 je rekel: »Hvalite Jehovo, ker je dober, prepevajte našemu Bogu, ker je mil! Spodobi se, da ga hvalimo.«
15 Če razumemo Jehovino voljo v zvezi z našim življenjem in če ga slavimo, postane naše življenje smiselno. (Razodetje 4:11) Zadovoljen boš, če boš v skladu s svojimi možnostmi sodeloval na tem, da z drugimi govoriš o biblijskih resnicah. Četudi so tvoji otroci odrasli, se lahko veseliš rasti ‚duhovnih otrok‘. In če vidiš, kako se razvijajo v zrele kristjane, boš čutil enako, kakor apostol Pavel, ko je pisal ljudem, ki jim je na ta način pomagal: »Kajti kdo je naše upanje, ali veselje, ali slave venec? Ali ne tudi vi? ... Vi ste zares slava naša in veselje.« (1. Tesaloničanom 2:19, 20)
PRILAGODI SE, ČE SE OKOLIŠČINE SPREMENIJO
16, 17. a) Česa bi se morali varovati, ko nastanejo problemi? b) Kaj lahko človeku pomaga, da ni sam pri premagovanju novih problemov, četudi je zaradi smrti izgubil svojega zakonskega partnerja?
16 Sčasoma bo seveda večina ljudi ugotovila, da ne morejo več toliko narediti, kakor so nekdaj. Tedaj se morajo prilagoditi in biti pripravljeni narediti spremembe. Pojava zdravstvenih problemov zahteva pozornost. Modro je biti uravnovešen in se z njimi ne toliko ukvarjati, da bi vse druge priložnosti, ki jih nudi vsak dan življenja, zamudili. Problemi bodo obstajali in če lahko nekdo naredi v zvezi z njimi nekaj plodnega, je dobro, da to stori. Skrbi ne bodo ničesar spremenile in želja, da bi bilo drugače, ne bo ničesar izboljšala. Zato namesto da žaluješ za preteklostjo, izkoristi priložnosti, ki ti jih ponuja sedanjost.
17 Isto velja, če nenadoma izgubiš zakonskega partnerja. Če je bil tvoj zakon srečen, boš brez dvoma imel lepe spomine. Toda življenje gre naprej in zato je treba narediti spremembe. Premagati je treba nekaj novih problemov, toda če s svojim življenjem dokazuješ, da veruješ v Boga, ne boš sam, ko se boš srečal z njimi. (Psalm 37:25; Pregovori 3:5, 6)
18–20. Katere stvari lahko naredijo, da je življenje tudi v poznejših letih smiselno?
18 Kljub neprijaznim stranem življenja je še toliko stvari, ki nam lahko naredijo veselje — dobri prijatelji, priložnosti, da naredimo kaj za druge, okusna jed, veličasten zahod sonca, petje ptic. In četudi naše trenutne razmere niso popolne, imamo Božje zagotovilo, da bo odpravil zlo in človeštvo osvobodil bridkosti, skrbi, bolezni in celo smrti. (Razodetje 21:4)
19 Res je, da tisti, ki je gledal na življenje v glavnem z materialistične strani, v poznejših letih pogosto občuti praznino. Pisec knjige Propovednika je opisal rezultat takšnega življenja z besedami: »Vse je ničemurnost.« (Propovednik 12:8) Toda o možeh vere, kakor sta bila Abraham in Izak, pravi Biblija, da so bili na koncu svojega življenja »stari in zadovoljni«. (1. Mojzesova 25:8; 35:29, NS) Zakaj razlika? Ti možje so verovali v Boga. Bili so prepričani, da bodo v od Boga določenem času mrtvi spet oživeli, in pričakovali so čas, v katerem bo Bog ustanovil pravično vladavino za vse človeštvo. (Hebrejcem 11:10, 19)
20 Tudi ti v svoji situaciji ne dopusti, da te problemi prikrajšajo za mnoge dobre stvari, ki so okrog tebe, in za čudovito prihodnost, ki jo je Bog pripravil za služabnike. Tedaj bo tvoje življenje smiselno in vsak dan ti bo prinesel zadovoljstvo, tudi v visoki starosti.
[Preučevalna vprašanja]
[Slika na strani 176]
Čim več dva skupaj delata, tem bolj postajata eno.
