Vloga staršev
Poglavje 8
Vloga staršev
1–3. a) Kako lahko rojstvo otroka vpliva na starše? b) Zakaj je tako za očeta kot za mater važno, da upoštevata svojo vlogo?
MNOGI dogodki na naše življenje le malo vplivajo, drugi pa nasprotno zelo močno in trajno. Rojstvo otroka seveda spada k drugim. Zakoncema se zatem življenje popolnoma spremeni. Čeprav je zelo majhna, doseže nova oseba s svojo prisotnostjo in glasom, da se je ne more spregledati.
2 Življenje staršev bi moralo biti bogatejše in bolj srečno. Toda vzgojiti otroka je velika naloga, in da bi se dosegli najboljši rezultati, morata sodelovati oba starša. Oba sta otrokova starša in oba imata važno vlogo v otrokovem razvoju, že od njegovega rojstva naprej. Nikoli ni bilo bolj važno iskreno, združeno in ponižno sodelovanje.
3 Če oba starša razumeta, kakšna je njuna vloga, kako naj sodelujeta, lahko zadostita potrebam otroka in ustvarita srečno družino. To zahteva uravnovešenost. Čeprav se z razumom trudimo biti logični, občutki često stvar obrnejo. Morda smo skrajnostni, naredimo enkrat premalo, drugič preveč in nato spet premalo. Zaželjeno je, da oče resno izvaja svoje poglavarstvo, toda če pri tem pretirava, bo postal gospodovalen. Dobro je, če mati sodeluje pri vzgoji otrok, toda če pri teh dolžnostih izključi očeta, izpodkoplje družinsko ureditev. Dobro je dobro, toda dobro lahko zaradi skrajnosti postane slabo. (Filipljanom 4:5)
ODLOČILNA VLOGA MATERE
4. Kaj potrebuje dete od svoje matere?
4 Novorojenček je, kar se tiče njegovih neposrednih potreb, popolnoma odvisen od matere. Če ona tem potrebam ljubeče zadovoljuje, se otrok čuti varnega. (Psalm 22:9, 10) Biti mora dobro hranjen, čist in na toplem; vendar zadovoljitev telesnih potreb ni dovolj. Enako pomembne so čustvene potrebe. Če otrok ni deležen ljubezni, bo postal negotov. Mati se bo hitro naučila, kdaj otrok, ki joka, zares potrebuje pozornost, lahko pa zboli, če se njegov jok preveč ignorira. Če se dalj časa njegovim občutkom ne posveti pozornosti, bo lahko vse življenje ostal čustveno okrnjen.
5–7. Kako po najnovejših raziskavah deluje na otroka materina ljubezen in pozornost?
5 Poskusi, izvedeni na različnih krajih, so potrdili tole dejstvo: otroci lahko zbolijo in celo umrejo, če so prikrajšani za ljubezen, ki se izraža z govorjenjem in dotikom, z božanjem in ljubkovanjem. (Primerjaj Izaija 66:12; 1. Tesaloničanom 2:7.) Čeprav lahko to storijo tudi drugi, je vendarle mati najbolj primerna, ker se je otrok razvijal v njenem telesu in prve mesece pri njej tudi hranil. Med materjo in otrokom obstaja naravno vzajemno delovanje. Njeni instinktivni želji, da drži novorojenčka tesno pri sebi, odgovarja otrokovo instinktivno iskanje njenih prsi.
6 Raziskave so pokazale, da so možgani majhnega otroka zelo aktivni in da se pospešuje mentalni razvoj, če se spodbuja sposobnosti tipa, sluha, vida in voha. Pri dojenju zaznava dojenček toploto in vonj matere, in ko ga ona hrani, jo skoraj vedno gleda v obraz. Ko mu govori ali poje, ne sliši samo njen glas, temveč tudi bitje srca, kar je že poslušal, ko je še bil v njenem telesu. V neki norveški publikaciji je pisala otroška psihologinja Anne-Marit Duve:
»Ker dejavnost zenice jasno pokaže stopnjo delovanja možgan, imamo razlog za sklepanje, da visoka stopnja kožnega spodbujanja, to je visoka stopnja stika — in nič manj stik, ki je povezan z dojenjem — lahko spodbudi dejavnost razuma, kar zopet lahko vodi do večje intelektualne sposobnosti, ko bo otrok odrasel.«
7 Če torej otrok često čuti dotik matere, ko ga jemlje v naročje, ljubkuje ali kopa in briše, je to stimulacija, ki ima važno vlogo v njegovem razvoju in pri tem, kakšen človek bo. Morda res ni preveč razveseljivo vstati sredi noči in tolažiti jokajočega otroka, toda če veš, da mu bo to pozneje koristilo, bo izgubljeno spanje poplačano.
BITI LJUBLJEN, DA BI SE NAUČIL LJUBITI
8–10. a) Kaj se otrok nauči iz materine ljubezni? b) Zakaj je to pomembno?
8 Ljubezen do otroka je za njegov čustveni razvoj velikega pomena. Ljubezen, ki je je deležen, in zgledi, ki jih vidi okrog sebe, ga nauče ljubiti. O ljubezni do Boga beremo v 1. Janezovem 4:19: »Mi ga ljubimo, ker nas je on prvi ljubil.« Prve lekcije o ljubezni daje v glavnem mati. Sklanja se nad otrokom, ki leži v postelji, mu položi roko na prsi in ga nežno ziblje, s svojim obrazom se dotika otrokovega in govori: »Kje je moje malo dete?« Otrok seveda ne ve, kaj besede pomenijo, (ki v resnici niti niso preveč logične). Vendar brca in vriska od zadovoljstva, ker po igrivi roki in po tonu njenega glasu spozna, da mu mati pravzaprav govori: »Rada te imam!« Pomirjen je in počuti se varnega.
9 Dojenčki in majhni otroci, ki so ljubljeni, to cenijo, in posnemajo to ljubezen, tako da z ročicami objemajo mater okoli vratu in jo navdušeno poljubljajo. Ugaja jim, če jih mati nato ljubkuje. Začenjajo se učiti, da ne osreči le prejemanje ljubezni, temveč tudi dajanje, oziroma da tisti, ki ljubezen seje, to tudi žanje. (Dejanja apostolov 20:35; Lukež 6:38) Dejstva kažejo, da je otroku, ki ni že zgodaj naklonjen materi, pozneje zelo težko pokazovati globoko naklonjenost in zvestobo drugim.
10 Ker se otroci začno učiti takoj po rojstvu, so prva leta življenja zelo pomembna. V teh letih je materina ljubezen odločilnega pomena. Če ji je uspelo dati otroku ljubezen, in ga naučiti ljubiti — ne pa ga razvajati — je naredila nekaj trajno dobrega; če se ji ne posreči, lahko povzroči trajno škodo. Biti dobra mati je za ženo najodgovornejša naloga, se pa tudi najbolj izplača. Kljub temu da je naloga naporna in zahtevna, se z njo ne more enačiti nobena kariera, ki jo nudi ta svet; le kaj drugega bi lahko bilo tako pomembno in zadovoljujoče?
VAŽNA VLOGA OČETA
11. a) Kako se lahko očetova vloga vtisne v otrokovo zavest? b) Zakaj je to važno?
11 Naravno je, da ima v zgodnjem otroštvu mati zelo pomembno vlogo v življenju otroka. Toda od rojstva dalje bi oče moral biti del otrokovega sveta. Celo ko je otrok še dojenček, oče lahko in bi tudi moral včasih poskrbeti zanj, se z njim igrati ali ga tolažiti, če joka. Na ta način se bo oče uveljavil v otrokovi zavesti. Vloga očeta bi morala biti sčasoma vse večja. Če se predolgo odlaša, lahko postane zadeva sporna še posebej, ko pride otrok v najstniška leta in je vzgoja težavnejša. Najstnik še posebno potrebuje pomoč svojega očeta. Toda če se dober odnos ni že prej vzpostavil, prepada, ki je nastal v teku let, ni mogoče premostiti v nekaj tednih.
12, 13. a) Kakšna je očetova vloga v družini? b) Kako lahko oče s pravilnim izpolnjevanjem svojih dolžnosti vpliva na otrokovo stališče do avtoritete?
12 Vpliv očetovih moških lastnosti lahko prispeva bistveni del k razvoju zaokrožene, uravnotežene osebnosti otroka, vseeno, če je deček ali deklica. Božja beseda pokaže, da je oče poglavar družine. On je tudi odgovoren, da materialno skrbi za družino. (1. Korinčanom 11:3; 1. Timoteju 5:8) Vendar pa »človek ne živi ob samem kruhu, temveč od vsake besede, ki izhaja iz ust Božjih«. Oče je tudi dolžan vzgojiti svoje otroke »v strahu in Jehovinem resnem opominu«. (5. Mojzesova 8:3; Efežanom 6:4) Da svojo od Boga dano nalogo kar najbolje izpolni, pa ga naj ne spodbuja samo naravna naklonjenost do potomstva, temveč predvsem občutek odgovornosti do Stvarnika.
13 Materina toplina, nežnost in sočutje je skupaj z očetovim utrjujočim vplivom modro vodstvo. Način, kako izvaja od Boga dobljeno nalogo, lahko močno vpliva na otrokovo poznejše stališče do avtoritete, tako človeške kot Božje — kakor tudi na to, kako jo bo spoštoval in kako dobro bo lahko delal pod vodstvom drugih, brez godrnjanja ali upiranja.
14. Kako lahko na sina ali hčer vpliva očetov dober zgled?
14 Pri sinu bo očetov zgled pri vodenju stvari odločil, ali bo fant pozneje slabotna in neodločna osebnost ali pa možat in stanoviten, ki bo pogumno zastopal svoje stališče, in ali bo pripravljen prevzeti odgovornosti. Lahko vpliva tudi na to, kakšen soprog ali oče bo ta sin — ali bo tog, nespameten in osoren ali pa uravnovešen, uvideven in prijazen. Če ima družina hčerko, lahko vpliv in odnos očeta deluje na njeno celotno stališče do moškega spola in celo na njeno poznejšo zakonsko srečo. Vpliv očeta deluje že od najbolj zgodnjega otroštva.
15, 16. a) Kakšno odgovornost poučevanja otrok postavlja Biblija na očeta? b) Kako lahko on temu zadosti?
15 5. Mojzesova 6:6, 7 pokaže, kako obsežna je očetova odgovornost poučevanja otrok: »In te besede, ki ti jih danes zapovedujem, naj bodo v tvojem srcu. In marljivo jih uči otroke svoje ter govori o njih, sedeč v svojem domu in hodeč po poti, ko ležeš in ko vstaneš.«
16 Ne le same besede, ki jih najdemo v Bibliji, temveč tudi vest, ki jo posredujejo, se mora otrokom dnevno klicati v spomin. Priložnosti je vedno dovolj. Cvetlice na vrtovih, insekti v zraku, ptice ali veverice na drevesih, školjke na obali, borovi storži v gozdu, svetle zvezde na nočnem nebu — vsa ta čudesna dela govore o Stvarniku in ti moraš pojasniti svojim otrokom, kaj pripovedujejo. Psalmist je pisal: »Nebesa oznanjajo slavo Boga mogočnega in delo rok njegovih kaže oblok nebesni. Dan kliče dnevu vest o njem in noč poroča noči.« (Psalm 19:1, 2) Če se oče potrudi, da se pogovarja o teh stvareh, in če uporabi prilike iz vsakdanjega življenja, da ponazori in poudari pravilna temeljna načela, ter tako pojasni modrost in koristnost Božje besede, lahko v razumu in srcu svojega otroka zgradi dober temelj za bodočnost: ne le prepričanje, da Bog obstoja, temveč da je »plačevalec tistim, ki ga iščejo«. (Hebrejcem 11:6)
17, 18. a) Kako bi oče moral vzgajati svoje otroke? b) Kaj je veliko boljše od postavljanja mnogih pravil?
17 Tudi kaznovanje je del očetove vloge. »Kje je sin, ki ga ne bi strahoval oče?« sprašuje list Hebrejcem 12:7. Toda s to svojo dolžnostjo ne sme iti predaleč, tako da bi svoje otroke vznemirjal ali celo trpinčil. Božja beseda opozarja očete: »Očetje, ne grenite življenja svojim otrokom, da jim srce ne upade.« (Kološanom 3:21, EI) Omejitve so nujno potrebne, če pa bi se otroku naložilo preveč pravil, bi mu bila nadležna in bi mu vzela pogum.
18 Farizeji starega časa so ljubili pravila; postavili so kup pravil in proizvedli množico hinavcev. Človeška slabost je misliti, da se probleme lahko reši enostavno z dodatnimi pravili; toda življenjske izkušnje odkrivajo, da je srce pravi ključ. Zato varčuj s pravili in poskusi namesto njih vcepiti temeljna načela, in sledi enakemu cilju kakor Bog, ki je rekel: »Dal bom postave svoje v njih misli ter jih zapisal v njih srca.« (Hebrejcem 8:10, EI)
OČE IN MATI STA PARTNERJA
19. Kaj lahko naredimo, da bi zagotovili dobro izmenjavo misli v družini?
19 Oče običajno služi za življenje, in ko se vrača z dela domov, je verjetno utrujen, pogosto pa mora zadostiti še drugim dolžnostim. Toda za svojo ženo in otroke bi moral imeti čas. S svojo družino se mora pogovarjati, si vzeti čas za skupne pogovore in načrtovanja, razvedrilo, sprehode ali izlete. To bo pospeševalo enotnost in složnost družine. Morda sta z ženo, preden so prišli otroci, veliko časa prebila izven doma. Če bi tako nadaljevala in tekala naokrog in se morda pozno vračala domov, ne bi pravilno izpolnjevala svoje obveznosti staršev. To bi bilo do otrok zelo nepošteno. Slej ko prej bi morali starši plačati za svojo nerednost in pomanjkljiv občutek odgovornosti. Kakor za odrasle, tako je tudi za otroke daleč bolje, če je življenje v osnovi stabilno in urejeno; to prispeva k duševnemu, telesnemu in čustvenemu zdravju. Vsakdanje družinsko življenje je že tako dovolj izpolnjeno, ne da bi morali starši še k temu po nepotrebnem prispevati. (Primerjaj Matevž 6:34; Kološanom 4:5.)
20. Kaj lahko naredijo starši, da bi bili enotni pri kaznovanju otrok?
20 Oče in mati bi morala pri ukvarjanju z otroki sodelovati, ko jih poučujeta, ko jim postavljata omejitve, ko jih kaznujeta in ko jim izkazujeta ljubezen. ‚Če se hiša sama zoper sebe razdvoji, ne more obstati.‘ (Marko 3:25) Starši bodo storili prav, če se dogovorijo, kako bodo vzgajali otroke; tako preprečijo, da bi bili otroci priče njihovih prepirov glede vzgojnih ukrepov. Če starši tega ne upoštevajo, ju bodo otroci poskusili izigrati. Včasih se res lahko zgodi, da eden od staršev postopa prenagljeno ali v jezi in otroka prehudo kaznuje ali celo po nepotrebnem, če bi upoštevali vsa dejstva. V takem primeru se lahko starša o tem pogovorita na samem, nato pa tisti, ki je nespametno ravnal, zadevo uredi z otrokom. Če pogovor na samem ni mogoč, naj roditelj, ki čuti, da bi, če bi podprl drugega, ravnal krivično, morda takole spregovori: ‚Razumem, zakaj se jeziš, in tudi meni bi se tako zgodilo. Toda morda nisi opazil, da ...‘ Nato bi lahko pojasnil, kar je drugi morda spregledal. To lahko pomirjajoče učinkuje, ne da bi v prisotnosti kaznovanega otroka govorili o nesoglasju. Navdihnjeni pregovor se glasi: »Prevzetnost napravlja samo prepire, pri njih pa, ki sprejmejo svet, je modrost.« (Pregovori 13:10; glej tudi Propovednik 7:8.)
21. Bi morala biti vzgoja prepuščena le enemu roditelju? Zakaj oziroma zakaj ne?
21 Iz Hebrejskih spisov se vidi, da sta oba starša dolžna vzgajati otroke: »Poslušaj, sin moj, očeta svojega pouk in ne zametuj nauka matere svoje.« Podobno svetujejo Krščanski grški spisi: »Otroci, bodite svojim staršem poslušni v Gospodu, zakaj to je prav.« Včasih očetje menijo, da je kaznovanje otrok stvar matere. Nekatere žene pa mislijo, da je dovolj, da grozijo nespodobnemu otroku: ‚Le počakaj, da pride oče domov!‘ Da bi bila družina srečna in da bi otroci spoštovali in ljubili oba, morata skupaj izvrševati svoje dolžnosti. (Pregovori 1:8; Efežanom 6:1, EI)
22. Česa bi se morali starši izogibati, kadar otrok za kaj prosi, in zakaj?
22 Otroci morajo videti, da starši v tem pogledu sodelujejo in da sta pripravljena prevzeti vsak svoje odgovornosti. Če moledujočim otrokom oče vedno pravi: ‚Vprašajte mamo‘, ali če mati odločitev neizpodbitno prelaga na očeta, tedaj bo tisti roditelj, ki mora prošnjo vedno odkloniti, igral vlogo hudobneža. Seveda bo lahko oče rekel: ‚Da, lahko greš ven, toda najprej vprašaj mamo, kdaj bo kosilo.‘ Lahko se tudi zgodi, da mati včasih meni, da bi moral oče dati soglasje, četudi sama ne vidi nobenega razloga, da bi otrokovo prošnjo odklonila. Toda oba morata paziti, da otroka ne bosta spodbudila, da bi enega od staršev izigraval, in tako dosegel svoj cilj. Modra žena tudi ne bo s svojo avtoriteto spodkopavala moževe, ali da bi s popuščanjem otroku pridobila njegovo naklonjenost na račun očeta.
23. Ali bi moral v družini v vseh stvareh odločati oče sam?
23 Seveda ima pri družinskih odločitvah vsak član družine svoje področje, kjer bo njegova odločitev posebno cenjena. Oče je dolžan odločati o vprašanjih blaginje celotne družine. Pogosto se odloči, ko se o tem pogovori še z drugimi in upošteva njihove želje in nagnjenja. Mati morda odloča v zvezi s kuhinjo in drugimi gospodinjskimi zadevami. (Pregovori 31:11, 27) Tako kot otroci odraščajo, se jim lahko dovoli, da v določenih stvareh odločajo, na primer o svojem igranju, pri izbiri neke obleke ali v kakšnih drugih osebnih stvareh. Toda starši morajo vedno imeti pregled, da bi se sledilo pravilna temeljna načela, da ni ogrožena varnost otrok, in da se ni poseglo v pravice drugih. Tako lahko otroci počasi začenjajo odločati.
VAS KOT STARŠE NI TEŽKO SPOŠTOVATI?
24. Kakšno odgovornost imajo starši glede na to, da morajo otroci svojega očeta in mater spoštovati?
24 Otrokom je rečeno: »Spoštuj očeta svojega in mater svojo.« (Efežanom 6:2; 2. Mojzesova 20:12) Če to delajo, spoštujejo tudi Božjo zapoved. Ali jim to olajšujete? Tebi kot ženi je zapovedano spoštovati moža. Mar ti ni to zelo težko, če se on malo ali nič ne trudi, da bi odgovarjal zahtevam Božje besede? Ti kot soprog si dolžan ljubiti in spoštovati svojo ženo kot pomočnico. Ali ni to težko, če ti ona ne pomaga? Zato olajšajte svojim otrokom poslušnost do te Božje zapovedi, da spoštujejo svoje starše. Zaslužita si to spoštovanje, tako da jim nudita miren dom, postavljata razumna merila, dajeta s svojim obnašanjem dober zgled, da jih smiselno vzgajata in po potrebi ljubeče kaznujeta.
25. Kakšni problemi lahko nastanejo, kadar starši niso enotni v tem, kako vzgajati otroke?
25 »Bolje je dvema nego enemu,« je rekel kralj Salomon, »ker imata dobro plačilo za svoj trud.« (Propovednik 4:9) Če dva hodita skupaj, in eden pade, mu drugi lahko pomaga vstati. Tako se tudi v družini mož in žena podpirata in spodbujata v svojih vlogah. Na mnogih področjih vlogi staršev sovpadata, in to je dobro za enotnost družine. Otroci bi morali starše še bolj zbližati in jih povezati v skupnem vzgojnem delu. Vseeno lahko včasih nastanejo deljena mišljenja o tem, kako otroka vzgajati in kaznovati. Včasih žena obsipa otroka s tolikšno pozornostjo, da se mož čuti zapostavljen ali je celo užaljen. To lahko vpliva na njegov odnos do otroka. Morda bo z njim neprijazen ali z naklonjenostjo pretirava in je zato manj pozoren do žene. Če zakonski mož ali zakonska žena izgubi ravnotežje, ga bo to drago stalo.
26. Kako se lahko prepreči, da starejši otrok ni ljubosumen, ko mati večji del svojega časa posveti novorojenčku?
26 Drugačen problem se lahko pojavi, ko pride nadaljnji otrok. Mati mora zanj porabiti veliko časa. Da se ne bi starejši otrok čutil zavrženega in zagrenjenega, bi moral biti oče z njim še posebej prijazen.
27. Kako se lahko otrokom pomaga duhovno, kadar eden od staršev ni veren?
27 Gotovo je dvema bolje kot enemu, toda boljši je eden kot nobeden. Morda mora mati otroke iz kateregakoli razloga vzgajati brez pomoči očeta. Isto lahko zadene tudi očeta. Mnoge družine so religiozno razdeljene, in sicer je eden od staršev Jehovin služabnik in veruje nasvetom Biblije, medtem ko drugi ne. Kjer je soprog Bogu predan kristjan, ima kot poglavar družine nekaj več vpliva na to, katerim temeljnim načelom se pri vzgoji in kaznovanju sledi. Vendar mora biti zelo vztrajen, mora se obvladovati in potrpeti; ostati mora trden, če nastane resno sporno vprašanje, toda razumen in prijazen, četudi se ga izziva in mora biti prilagodljiv, kadar to dovoljujejo okoliščine. Če je verna žena, zahteva to podložitev možu; v tem primeru je njeno postopanje precej odvisno od njegovega stališča. Ali je do Biblije le ravnodušen, ali pa se upira njenemu izvajanju verovanja in poučevanja otrok? Če ji nasprotuje, mora ubrati pot, ki jo je opisal apostol Peter: Z zglednim izpolnjevanjem svojih dolžnosti in spoštljivim stališčem, bo lahko morda svojega moža ‚pridobila brez besede‘. Izkoristila bo priložnosti, ki jih morda ima, da bi vzgojila svoje otroke po biblijskih temeljnih načelih. (1. Petrov 3:1—4)
DRUŽINSKO OKOLJE
28, 29. Kakšno ozračje doma je zaželjeno in zakaj?
28 Oba starša sta dolžna doma zagotoviti ozračje ljubezni. Če otroci to čutijo, ne bodo zamolčali svojih negotovosti ali napak, zato ker bi se bali pogovora s starši. Vedo, da se lahko s starši pogovorijo, da jih bodo ti razumeli in da se bodo stvari uredile z ljubečim zanimanjem. (Primerjaj 1. Janezov 4:17—19; Hebrejcem 4:15, 16.) Dom v tem primeru ne bo le streha, temveč tudi zavetje. Zahvaljujoč naklonjenosti staršev bodo otroci rasli in napredovali tudi duševno.
29 Če potopimo gobo v kis, ne moremo pričakovati, da bo polna vode. Vsesa lahko le tisto, kar jo obdaja. Goba bo vpila vodo samo tedaj, če bo potopljena v vodo. Tudi otroci prevzemajo po svoji okolici. Zaznavajo razpoloženje in opazujejo, kaj se dogaja okrog njih, in to vsrkajo kot goba. Otroci občutijo tvoje razpoloženje, vedo, če je to živčna napetost ali sproščena mirnost. Celo dojenčki prevzemajo svojstva domačega ozračja, zato je takšno, ki ga odlikujejo vera, ljubezen, duhovnost in zaupanje v Boga Jehovo, neprecenljive vrednosti.
30. Kakšna vprašanja si lahko postavijo starši, da bi ugotovili, če svoje otroke dobro vodijo?
30 Vprašaj se: Kakšnim merilom naj bi tvoj otrok odgovarjal? Ali jima vidva odgovarjata? Kaj zastopa tvoja družina? Kakšen zgled si svojemu otroku? Se pritožuješ, kritiziraš druge in negativno razmišljaš? Ali bi rad, da so tvoji otroci takšni? Ali pa imaš visoka merila za svojo družino, se jih držiš in pričakuješ, da bodo tako storili tvoji otroci? Ali razumejo, da mora vsakdo, ki pripada družini, odgovarjati določenim pogojem, se sprejemljivo obnašati in da določeni postopki ali stališča niso zaželjena? Otroci si želijo, da so del družine, zato naj občutijo tvoje odobravanje in priznanje, če odgovarjajo merilom družine. Ljudje običajno živijo tako, kot se od njih pričakuje. Če pričakuješ, da bo tvoj otrok slab, ti bo s svojim obnašanjem verjetno dal prav. Pričakuj od njega dobro in spodbujaj ga, da bo tako živel.
31. Kaj bi moralo vedno podpirati starševsko vodstvo?
31 Ljudi se bolj sodi po njihovih dejanjih kot po besedah. Tudi otroci verjetno bolj pazijo na dejanja kakor na besede, in bodo vsako hinavščino zelo hitro odkrili. Preveč besed lahko otroke zmede, zato svoje besede podpri tako, da se sam po njih ravnaš. (1. Janezov 3:18)
32. Čigav nasvet bi morali vedno poslušati?
32 Vseeno, ali si oče ali mati, tvoja vloga je zelo zahtevna. Lahko pa dosežeš dobre rezultate, če se držiš nasvetov Darovalca življenja. Svojo dolžnost vestno izpolnjuj, kakor za Njega. (Kološanom 3:17) Izogibaj se skrajnosti, ohrani ravnotežje in ‚tvoja razumnost naj bo znana vsem ljudem‘, vključno tvojim otrokom. (Filipljanom 4:5, NS)
[Preučevalna vprašanja]
[Slika na strani 100]
S pogledom, dotikom in tonom glasu govori mati svojemu otroku: »Rada te imam.«
[Slika na strani 104]
Ali načrtuješ izlete skupaj s svojimi otroki?
