Vrednost ljubeče vzgoje
Poglavje 10
Vrednost ljubeče vzgoje
1. Kaj je potrebno, da bi se otroci naučili poslušnosti?
OTROCI niso sami od sebe poslušni, prijazni in dobro vzgojeni. Treba jih je oblikovati z zgledom in vzgojo.
2. V čem pogledi mnogih otroških psihologov nasprotujejo nasvetu Biblije?
2 Mnogi otroški psihologi pravijo: »Roke proč« od otrok, kot je eden rekel: »Ali matere ne uvidite, da vsakokrat, ko otroka našeškate, pokažete, da ga sovražite?« V Božji besedi pa je rečeno: »Komur je žal šibe, sovraži sina svojega, kdor ga pa ljubi, kaznuje ga zgodaj.« (Pregovori 13:24) Pred nekaj desetletji je bilo, posebno pri zahodnih narodih, tržišče preplavljeno s knjigami o vzgoji otrok s teorijami o svobodnih pogledih. Psihologi so govorili, da kaznovanje zavira otroka in njegov razvoj, in že sama misel na to, da se otroka tepe, je bila zanje zastrašujoča. Njihove teorije so neposredno nasprotovale Jehovinemu nasvetu. V Njegovi besedi je rečeno, da ‚žanjemo to, kar sejemo‘. (Galatom 6:7) Kaj je prinesla nekaj desetletij dolga setev takšne svobode?
3, 4. Kakšni so rezultati pomanjkljive vzgoje doma in kaj zato mnogi priporočajo?
3 Bogata žetev zločinov in hudodelstev je splošno znana. Menijo, da v mnogih industrijskih deželah odpade na mladinski kriminal več kot petdeset odstotkov vseh težkih hudodelstev. V nekaterih delih sveta so šole legla razrednih razdorov in bojev, obrekovanj in opolzkosti, barbarstva, napadov, izsiljevanj, požigov, roparskih napadov, posilstev, zlorabe mamil in umorov. Govornik združenja učiteljev v eni večjih dežel je rekel, da je vzgojni problem takšen zato, ker je šola odpovedala in v zadnjih letih ni vplivala na otroka. Zato je pripisal odgovornost za kriminal razpadanju družine in nepripravljenosti staršev, da bi svoje otroke poučili o razumnih merilih obnašanja. V The Encyclopaedia Britannica je med drugim preiskano vprašanje, zakaj ‚so nekateri člani družine kriminalci, drugi pa ne‘: »Vzgojne metode v družini so bodisi površne, prestroge ali nedosledne. Ameriške preiskave so pokazale, da je približno 70 odstotkov moških kaznjencev imelo pomanjkljivo vzgojo.«
4 Ti rezultati so pri mnogih povzročili, da so spremenili mnenje in se vrnili h kaznovanju.
ŠIBA KAZNOVANJA
5. Kaj pravi Biblija o fizičnem kaznovanju?
5 Fizično kaznovanje lahko nekemu otroku reši življenje, ker Božja beseda pravi: »Ne odteguj otroku kazni; če ga udariš s šibo, ne bo umrl; ti ga udariš s šibo, njega pa rešiš kraja mrtvih.« Ali: »Neumnost je pripeta k dečkovemu srcu, a šiba strahovanja jo odpravi daleč od njega.« (Pregovori 23:13, 14, EI; 22:15) Če so starši zainteresirani za dobro svojih otrok, ne bodo popuščali pri vzgoji ali jo lahkomiselno opuščali. Ljubezen jih bo spodbujala, da bodo storili vse, kar je potrebno, in sicer modro in pošteno.
6. Kaj vse vključuje vzgoja?
6 Vzgoja sama ni omejena le na kaznovanje. Vzgoja v osnovi pomeni ‚poučevanje in vzgajanje, da se nekdo drži določenega reda ali neke meje‘. Zato tudi v Pregovorih 8:33 ni napisano: ‚Čutite pouk‘, temveč »Čujte pouk in bodite modri.« Po 2. Timotejevem listu 2:24, 25 mora biti kristjan »krotak do vseh, zmožen poučevanja, potrpežljiv, ki s krotkostjo svari (poučuje, NS)«. Beseda »svari« (»poučuje«, NS-prevod) je prevedena iz grške besede za vzgojo. Ista beseda je v listu Hebrejcem 12:9, EI, takole prevedena: »Svoje očete po telesu smo imeli za vzgojitelje in smo jih spoštovali, ali se ne bomo veliko bolj podložili Očetu duhov (našemu duhovnemu očetu, NS) in bomo živeli?«
7. Kakšne koristi je starševska vzgoja?
7 Starše, ki zanemarjajo vzgojo, otroci ne bodo spoštovali, enako kakor državljani ne spoštujejo neke vladavine, če pusti krivico nekaznovano. Pravilna vzgoja dokazuje otroku, da njegovi starši skrbe zanj. Doprinaša tudi k miru v družini, ker »daje ... miru poln sad pravičnosti«. (Hebrejcem 12:11) Neposlušni, nevzgojeni otroci so glavni vzrok napetega ozračja v družini in takšni otroci niso nikoli zares zadovoljni, niti sami s seboj. »Strahuj sina svojega, in pripravi ti pokoj in veselje duši tvoji.« (Pregovori 29:17) Potem, ko je otrok strogo, vendar ljubeznivo pokaran ali kaznovan, bo lahko imel drugačno gledišče in zdrav ponovni začetek in često bo bolj prijeten v družbi. Vzgoja zares prinese »miru poln sad«.
8. Kako lahko starši kaznujejo v ljubezni?
8 »Kogar namreč ljubi Jehova, tega strahuje.« (Hebrejcem 12:6) Tako ravnajo tudi starši, če jim gre za dobro njihovih otrok. Karanje naj bo izraz ljubezni. Seveda je na mestu jeza, če otrok naredi nekaj napačnega, toda Biblija pokazuje, da bi se morali ‚v neugodnih okoliščinah obvladati‘. (2. Timoteju 2:24, NS) Ko se jeza ohladi, otrokov greh morda ne izgleda več tako velik: »Razumnost dela človeka potrpežljivega, in njegova čast je spregledati pregrešek.« (Pregovori 19:11, EI; glej tudi Propovednik 7:8, 9.) Mogoče so okoliščine opravičljive: otrok je morda preutrujen ali se ne počuti dobro. Mogoče je dejansko pozabil, kar se mu je naročilo; ali se to ne zgodi tudi odraslim? Toda celo če se ne sme prezreti neke napake, se kaznovanje ne sme spremeniti v neobvladan izbruh jeze ali v udarce samo zato, da se zmanjša čustven pritisk. H kaznovanju spada poučevanje, zato izbruh jeze za otroka ni pouk o samoobvladanju, temveč o neobvladanju. Otrok tedaj nima občutka, da bi se starši zanj zanimali, kakor je to slučaj, če je kaznovanje, oziroma karanje primerno. Zato je ravnotežje bistveno in pospešuje mir.
POTEGNITI JASNE MEJE
9. Kaj bi starši po Pregovorih 6:20—23 morali posredovati svojim otrokom?
9 Starši so tisti, ki dajejo svojim otrokom smernice. »Spolnjuj moj sin, zapoved svojega očeta in ne zametuj nauka svoje matere! Vedno si jih privezuj na srce, privijaj si jih okoli vratu! Kadar odhajaš, naj te vodijo, kadar spiš, naj te čuvajo, kadar se zbudiš, naj se pogovarjajo s teboj. Kajti zapoved je svetilo in nauk je luč; in poučna svarila so pot življenja.« Te starševske smernice naj vodijo otroka in ga ščitijo; odsevajo skrb staršev za njegov blagor in njegovo srečo. (Pregovori 6:20—23, EI)
10. Kaj se lahko zgodi, kadar starši ne kaznujejo svojih otrok?
10 Oče, ki v tem pogledu odpove, si nakoplje krivdo. Eli, veliki duhovnik v starem Izraelu, je svojima sinovoma spregledal lakomnost, brezobzirnost in nemoralnost, sicer je malo ugovarjal, toda ukrenil ni ničesar, da bi njuna slaba dejanja preprečil. Bog je rekel: »Sodil (bom) hišo njegovo vekomaj zavoljo krivice, ki je vedel zanjo, da si spravljata sinova njegova prokletstvo nadse, pa jima ni zabranil.« (1. Samuelova 2:12—17, 22—25; 3:13) Podobno tudi mati, ki zanemarja svoje dolžnosti, žanje sramoto: »Šiba in strah dajeta modrost, deček (ali deklica) pa, sam sebi prepuščen, dela sramoto materi svoji.« (Pregovori 29:15)
11. Zakaj je otrokom potrebno postaviti meje?
11 Otrokom je treba postaviti meje, sicer se nelagodno počutijo. S tem, da imajo svoje meje in se jih drže, se čutijo kot del neke skupine; pripadajo ji in ona jih priznava, ker upoštevajo njene zahteve. Če pa starši svojim otrokom vse pustijo, so ti prepuščeni samim sebi in morajo se sami znajti. Rezultati pokazujejo, da otroci potrebujejo odrasle, ki dobro vedo, kje je treba postaviti meje, in jih o tem seznanijo. Otroci morajo uvideti, da so vsakomur na Zemlji postavljene meje in da to prispeva našemu dobru in sreči. Svobodo lahko uživamo samo tedaj, če drugi priznajo naše področje svobode in mi njihovega. Kdor prekorači svoje meje, bo ‚škodoval svojim bratom in posegal v njihove pravice‘. (1. Tesaloničanom 4:6)
12. Zakaj je samovzgoja važna in kako jo lahko starši pomagajo razviti svojim otrokom?
12 Ko otroci spoznavajo, da povzroči prestop meje takšno ali drugačno obliko karanja, spoznavajo lastne meje, z doslednim vodstvom staršev pa razvijajo samodisciplino, ki jo potrebujejo, da bi živeli zadovoljno življenje. Ali se bomo vzgajali sami ali pa bo to storil nekdo drugi. (1. Korinčanom 9:25, 27) Če se naučimo krotiti sami sebe in pomagamo to naučiti tudi otroke, bo naše in njihovo življenje srečnejše, manj bo problemov in srčnih bolečin.
13. Kakšne pomembne faktorje morajo starši upoštevati, ko dajejo svojim otrokom smernice?
13 Smernice in omejitve bi morale otrokom biti jasne, poštene in povezane z usmiljenimi privolitvami. Ne pričakujte preveč, niti premalo. Upoštevajte njihovo starost, ker se bodo njej odgovarjajoče obnašali. Ne pričakujte od njih, da bodo mali odrasli. Apostol Pavel je rekel, da se je, ko je bil otrok, tako tudi obnašal. (1. Korinčanom 13:11) Če pa ste postavili razumna pravila in jih tvoji otroci razumejo, jih takoj in dosledno izvajaj. »Vaš da naj pomeni da, vaš ne ne.« (Matevž 5:37, NS) Otroci dejansko cenijo starše, ki držijo svojo besedo, ki so dosledni in niso nepreračunljivi; ker občutijo, da jih bodo njihovi starši podpirali in da se lahko nanje zanesejo, če bodo prišli v težave in potrebovali pomoč. Če so njihovi starši pošteni, in če vedno grajajo nepravilnosti, bodo otroci imeli občutek varnosti in stanovitnosti. Otroci radi vedo, pri čem so, in pri takšnih starših bo tako.
14. Zakaj morajo starši, kadar jih otroci nočejo poslušati, ostati trdni?
14 Starši morajo biti odločni, da bi ostali trdni, kadar se otroku ne ljubi poslušati njihovih navodil. Nekateri starši tedaj zagroze s kaznijo, izmenjajo z otrokom mnogo praznih besed ali pa ga poskušajo navesti k poslušnosti s podkupovanjem. Največkrat pa je potreben samo trden nastop, da bi povedal svojemu otroku s prepričanjem, da mora narediti, kar se zahteva, in sicer takoj. Če bi otrok hotel steči čez cesto pred avtomobilom, bi mu starši nedvoumno pojasnili, kaj mora narediti. Nekdo, ki se je ukvarjal s to temo, je nekoč rekel: »Skoraj vsi starši naučijo svoje otroke, da znajo iti v šolo, ... si umivati zobe, da ne hodijo po strehi, se umivajo itd. Otroci se radi upirajo. Vendar se podredijo, ker vedo, da starši mislijo resno.« Otrokom lahko svoje ‚smernice in zapovedi trajno privežeš k srcu‘ samo tedaj, če dosledno skrbiš, da se jih držijo. (Pregovori 6:21)
15. Kako bo učinkovalo na otroke, če so starši pri izvrševanju svojih smernic nedosledni?
15 Če starši svoje smernice le od časa do časa izvajajo, pač odvisno od razpoloženja, ali če predolgo ne kaznujejo neposlušnosti, so otroci spodbujeni in tvegajo prestopke, da bi videli, kako daleč lahko gredo in koliko si lahko privoščijo. Če izgleda, da kazni ne bo, ravnajo otroci podobno kot odrasli, in so še spodbujeni k prestopkom. »Ker se hitro ne izvrši sodni izrek proti hudemu dejanju, zato je srce otrok človeških polno smelosti, da delajo hudo.« (Propovednik 8:11) Zato govori, kar misliš, in misli, ko govoriš. Tvoj otrok bo to opazil in spoznal, da nate ne more vplivati ne kujavost, ne prigovarjanje, niti to, da bi to delal zato, ker se mu zdiš neprijazen in strašen.
16. Kaj bi morali narediti starši, da njihove zapovedi ne bi bile nerazumne?
16 To zahteva, da preden govoriš, premisliš. Nepremišljeno postavljena pravila ali zapovedi so često nerazumne. »Vsak človek bodi hiter za poslušanje, počasen za govorjenje, počasen za jezo.« (Jakob 1:19, EI) Če kaznovanje ni pošteno in dosledno, je prizadet otrokov občutek za pravičnost in razvije se prikrita jeza.
NADZORUJ NJIHOVO RAZVEDRILO
17. Kakšno gledišče do dela in igre bi morali otroci spoštovati?
17 Igra spada v življenje otroka. (Zaharija 8:5) Starši morajo to upoštevati, medtem ko v otroku počasi budijo cenjenje za delo in občutek odgovornosti. Če mora otrok opraviti kakršnekoli naloge, se mora naučiti, da je delo prvo, šele nato igra.
18. Kako lahko družba vpliva na otroke?
18 Nekateri otroci postanejo »otroci ceste« oziroma se domu odtujijo, ker si pač iščejo razvedrilo drugod. Če so v slabi družbi, bodo tudi učinki slabi. (1. Korinčanom 15:33) Seveda otroku lahko koristi, če se druži z drugimi, ker s tem razširi poznavanje ljudi. Toda če se otrok preveč druži z drugimi, ali če se ga ne nadzoruje, družinske vezi oslabijo ali se celo pretrgajo.
19. Kaj bi morali upoštevati starši, ko razmišljajo o tem, ali svojim otrokom nudijo prijeten dom?
19 Razen tega, da starši skušajo to popraviti s strožjo vzgojo, bi se morali tudi vprašati, kaj bi lahko naredili, da bi bilo otroku življenje doma bolj prijetno. Ali so dovolj časa z njimi in jih ne le poučujejo ali karajo, temveč so jim tudi pravi prijatelji in tovariši? Ali si običajno »preveč zaposlen«, da bi si vzel čas za otroke in se z njimi igral? Zamujene priložnosti, da se skupaj z otrokom nekaj dela, se nikoli več ne vrnejo. Čas teče, in otrok ne stoji na mestu, temveč raste in se spreminja. Leta bežijo, in čeprav se ti zdi, da se je tvoj malček šele včeraj naučil hoditi, boš nenadoma spoznal, da je postal mlad mož, in da se je tvoja mala hčerka medtem spremenila v mlado damo. Samo če ohraniš ravnotežje in se glede porabe svojega časa držiš reda, se ti ne bodo izmuznile priložnosti, ki jih ta dragoceni čas nudi — oziroma prihranjena ti bo odtujitev tvojega otroka že v mladih letih.
20, 21. Kateri dolžnosti bi morali starši zadovoljiti, če je v hiši televizor, in zakaj?
20 V deželah, kjer je gledanje televizije običajno, bo morda potrebno v tem pogledu postaviti določene meje. Nekaterim staršem služi televizija namesto varuške. To se jim zdi pripravno in poceni, toda v resnici se lahko izkaže za zelo drago. Televizijski programi so zasičeni z nasiljem in spolnostjo. Posreduje se vtis, da je pravilno probleme reševati s silo; nedovoljeni spolni odnosi pa izgledajo kot dobrodošel del vsakdanjega življenja. Mnoge ankete so pokazale, da lahko to ljudi, posebno mlade, naredi brezčutne. Ti želiš, da bi tvoji otroci uživali zdravo hrano, ne pa zastrupljeno. Moral pa bi še bolj paziti na to, s čim hranijo svoj razum. Kakor je pokazal Jezus, hrana ne gre v naše srce, pač pa tisto, kar je sprejeto v naš razum lahko pride tudi v srce. (Marko 7:18—23)
21 Če starši odrejajo, kakšne filme bodo otroci gledali in koliko časa bodo pred ekranom, lahko to odločilno vpliva na njihov razvoj. Gledanje televizije je lahko prijetna sprostitev in celo poučno; toda če je gledanje televizije nekontrolirano, lahko zasvoji in vzame zelo veliko časa. Čas je življenje, in del tega časa lahko gotovo porabimo bolj koristno. Televizija namreč nadomesti aktivnost z gledanjem. Ni samo vzrok, da se opusti telesna dejavnost, temveč tudi branje in pogovor. Družina potrebuje izmenjavo misli in medsebojno družbo, zato tiho sedenje skupaj, čeprav v eni sobi, pred televizorjem ne zadovolji te potrebe. Kjer je slučaj prekomernega gledanja televizije, bi morali starši pri svojih otrokih zbuditi zanimanje za druge dejavnosti namesto televizije — zdravo igro, branje, skupna dela, še posebej tako, da sami prevzamejo vodstvo in dajo zgled.
NOBENEGA KARANJA BREZ POGOVORA!
22. Zakaj je važno, da otroci razumejo besede, ki jih njihovi starši uporabljajo?
22 Neki oče je povedal naslednji doživljaj:
»Ko je imel moj sin tri leta, sem mu povedal precej dolgo pridigo o laži in o tem, da Bog sovraži lažnike, s pomočjo Pregovorov 6:16—19 in drugih stavkov. Poslušal je in izgledalo je, da pravilno reagira. Vseeno sem imel občutek, da ni povsem razumel, v čem je stvar. Zato sem ga vprašal: ‚Ali veš, kaj je laž?‘ Odgovoril je: ‚Ne.‘ Zatem sem se vedno prepričal, če je moje besede razumel in ali ve, zakaj je bil karan ali kaznovan.«
23. Kako lahko pomagamo otroku razumeti, da je določeni način postopanja pravilen?
23 Dokler so otroci še zelo majhni, morajo starši verjetno reči le »ne«, če hočejo kaj prepovedati, na primer, če bi se otrok rad dotaknil vroče peči. Toda celo pri teh prvih, preprostih opozorilih, se naj navede tudi razlog. Lahko bi rekli, da je peč »vroča« in da bo, če jo bo prijel, »bolelo«. Že od začetka pojasnjuj otroku, da služijo vse prepovedi le njemu samemu v dobro; in pokaži, da so lastnosti, kot so dobrota, obzirnost in ljubezen, zaželene. Pomagaj otroku razumeti, da so te lastnosti osnova vseh pravičnih zapovedi ali prepovedi. Pojasni tudi, zakaj določeno dejanje te željene lastnosti odseva ali jih ne odseva. Če boš pri tem dosleden, se ti bo verjetno posrečilo doseči ne le otrokov razum, temveč tudi srce. (Matevž 7:12; Rimljanom 13:10)
24. Zakaj je pomembno, da otroci spoštujejo avtoriteto?
24 Podobno se mora postopoma otroku vtisniti v spomin, da mora biti poslušen in spoštovati avtoriteto. Že v prvem letu življenja se bo pokazalo, ali otrok voljno ali nerad posluša zahteve odraslih. Kakor hitro mu njegov mentalni razvoj to dopušča, mu pojasni, da so starši odgovorni Bogu. To lahko vpliva, da drugače reagira. Brez tega bo lahko mislil, da mora svoje starše poslušati samo zato, ker so večji in močnejši kot on sam. Če namesto tega starši pomagajo otroku spoznati, da ne učijo lastnih misli, temveč le posredujejo to, kar je rekel Stvarnik in kar piše v njegovi Besedi, tedaj bo to dalo njihovemu nasvetu in vodstvu tehtnost, kar drugače ne bi bilo. To je lahko pravi izvor potrebne moči, ko se v otrokovem življenju pojavijo problemi in spozna, kako težko se je držati pravilnih temeljnih načel v preizkušnjah ali pod pritiskom. (Psalm 119:109—111; Pregovori 6:20—22)
25. Kako lahko nasvet iz Pregovorov 17:9 pomaga staršem, da svoje otroke pravilno vzgajajo?
25 »Kdor greh zakriva, išče ljubezni, kdor pa stvar ponavlja, loči dobre prijatelje.« (Pregovori 17:9) To velja tudi v odnosu starši-otrok. Če so otroka kdaj opozorili na neko napako in je otrok razumel, zakaj je moral biti pokaran in kaznovan, tedaj bi morala starše voditi ljubezen, da o prestopku ne govorita kar naprej. Vseeno, kaj je napravil, pojasni, da ne sovražiš njega, temveč napako. (Juda 23) Otrok morda čuti, da je ‚zdravilo dobil‘ in bi zato pogosto ponavljanje zadeve jemal kot nepotrebno poniževanje. Zaradi tega se lahko odtuji staršem ali sestram in bratom. Če so starši opazili, da otrok razvija neko slabo lastnost, lahko o stvari razpravljajo v družinskem pogovoru. Ne naštevaj samo prejšnjih dejanj, temveč mu raje pojasni, za katera temeljna načela gre, kako se jih uporablja, in zakaj so tako zelo pomembna za trajno srečo.
RAZLIČNE METODE VZGOJE
26. Zakaj vsi otroci ne reagirajo enako na isto metodo vzgoje?
26 »Bolj gane razumnega ukor, kakor sto udarcev bedaka.« (Pregovori 17:10, EI) Otroke je treba različno karati. Treba je upoštevati temperament in čustvenost posameznega otroka. Otroka, ki je zelo občutljiv na telesno kaznovanje, ni treba vsakokrat našeškati. Pri drugem pa je morda takšno kaznovanje neučinkovito. Ali pa je podoben v Pregovorih 29:19 opisanemu hlapcu, ki ‚se ne poboljša z besedami samimi, ker se ne ravna po njih, čeprav jih razume‘. V takem primeru bo otroka potrebno telesno kaznovati.
27. Kako je neki oče pomagal malemu sinu, da ni več čečkal po steni?
27 Neka mati poroča:
»Najin sin je imel komaj dve leti, ko je čečkal po zidovih — male rdeče znake je delal čisto pri tleh. Oče mu jih je pokazal in ga povprašal glede njih. Vse, kar je dosegel je bilo, da ga je debelo pogledal, ni pa ničesar rekel. Končno mu je oče rekel: ‚Ko sem bil majhen kot ti, sem tudi pisal po zidu. To je veselje, ali ne?‘ Otrok se je sprostil, nasmejal se je in navdušeno povedal, kako zelo ga je to veselilo. Vedel je, da ga očka razume! Toda oče mu je razložil, da zidovi niso za pisanje, čeprav je to zabavno delo. Stik je bil vzpostavljen, in otrok je potreboval samo še nekaj besed v pojasnilo.«
28. Kako se lahko starši izognejo prepiranja z otroki?
28 Ko se otroka kaznuje ali kara, mu je dobro povedati razloge za to in ga poučiti; toda običajno se ne priporoča, spuščati se z njim v prerekanje. Neka mati je, ko se je njen otrok pričkal o kakšnem delu, enostavno rekla: »Ko boš s tem gotov, gremo v park.« To je zanj bilo posebno zadovoljstvo. Dokler torej naloženo delo ni bilo gotovo, tudi ni bilo nobenega užitka ali sprehoda. Ko je mati prišla pogledat in ugotovila, da z delom še ni končal, je rekla: »Oh, še nisi naredil? No, pa gremo pozneje, ko boš vse naredil.« Ni se prepirala, toda dosegla je dobre rezultate.
29. Kaj se lahko naredi, da bi otroci občutili nezaželjene posledice svojega slabega ravnanja?
29 Če otroci občutijo nezaželene posledice slabega dejanja, jim lahko to pomaga spoznati modrost dobrih temeljnih načel. Je otrok napravil nered? Tedaj bo najbolje, če bo moral sam vse pospraviti. Je nepošten ali surov? Tedaj se bo najprej popravil, če se mora opravičiti. Mogoče je v jezi kaj razbil? Če je dovolj star, lahko od njega zahtevamo, da zasluži denar in kupi novo. Pri nekaterih otrokih lahko dosežemo zaželjeno s prehodnim odvzemom določenih prednosti. V krščanski skupščini je prepoved druženja ena od možnosti, da se določene prestopnike navede k sramovanju. (2. Tesaloničanom 3:6, 14, 15) Pri otrocih je lahko prehodna izključitev iz družinske skupnosti učinkovitejša kot telesna kazen. Pretirano pa bi bilo, če bi enemu od otrok preprečili vstop v stanovanje, tedaj bi prekoračili to, kar zapoveduje ljubezen. Vseeno, kakšna metoda se uporabi, otrokom je potrebno pojasniti, da bodo morali posledice svojega obnašanja nositi sami. To jih bo naučilo odgovornosti.
VZGAJATI V LJUBEZNI
30. Zakaj morajo biti starši uravnovešeni, ko dajejo svojim otrokom smernice?
30 ‚Presodi, katere reči so važnejše,‘ in misli na to, da je »modrost od zgoraj ... razumna«. (Filipljanom 1:10; Jakob 3:17, NS) Ne pozabi, da so otroci polni energije, ki se mora sprostiti, in da so željni učenja, odkrivanja in preiskušanja novih stvari. Dobro razsojaj in izbiraj, ko jim nalagaš omejitve in daješ smernice. Starši morajo najti pravilno ravnotežje med tem, kaj je potrebno in tistim, kar ni. Če si postavil meje, tedaj ne poizkušaj nadzorovati vsako malenkost, temveč dovoli, da se znotraj teh mej prosto in sproščeno giblje. (Pregovori 4:11, 12) Drugače bi lahko tvoji otroci postali ‚razdraženi‘ in malodušni, ti pa boš utrujen, ker boš delal sporna vprašanja iz stvari, ki sploh niso pomembne. (Kološanom 3:21)
31. Kakšen zgled v vzgoji je dal Bog Jehova?
31 Zato »strahuj sina (ali hčerko) svojega, dokler je upanje«, toda tako, kakor dela to Bog, v ljubezni. Starša posnemajta ga: »Kogar Jehova ljubi, tega strahuje, in to kakor oče sina, katerega ima rad.« Vajina vzgoja naj bo tako koristna kot ljubeča, podobna vzgoji vajinega Stvarnika, kajti takšna »poučna svarila so pot življenja«. (Pregovori 19:18; 3:12; 6:23)
[Preučevalna vprašanja]
