Božji namen sedaj dosega svoj vrhunec

Ko je Bog ustvaril zemljo, jo je hotel poseliti s srečnimi ljudmi, ki bi živeli v pravičnosti. Človeštvo pa bi živelo večno, če bi spoštovalo Božje zakone, toda prva dva človeka sta se jim izneverila in postala sta grešnika, obsojena na smrt. To je tudi njunemu potomstvu prineslo grešnost in smrtnost. (1. Mojzesova 1:27, 28; 2:16, 17; 3:1-19; Rimljanom 5:12)

Bog, ki mu je ime Jehova, se je odločil, da bo posledice neposlušnosti in greha zbrisal z zemlje. Med ljudmi je nekoč ugledal zvestega človeka, Abrama, ki ga je kasneje preimenoval v Abrahama. Obljubil mu je, da bo iz njegovega potomstva nastalo veliko ljudstvo in da bo v tem ljudstvu obudil seme, po katerem bodo blagoslovljeni vsi ljudje. (1. Mojzesova 12:1-3; 18:18, 19; 22:18; Psalm 83:18; Hebrejcem 11:8-16)

Proti koncu 16. stoletja pr. n. š. se je potomstvo Abrahamovega pravnuka Jakoba ali Izraela razraslo v dvanajst rodov, ki so bili za sužnje v Egiptu. Jehova je te Izraelce osvobodil iz Egipta in naredil iz njih ljudstvo. Na gori Sinaj jim je po Mojzesu dal svoje zakone, ki so bili hkrati njihova ustava. Jehova je bil njihov kralj, sodnik in postavodajalec. Izraelsko ljudstvo je postalo Božje izvoljeno ljudstvo, njegove priče, ki so organizirani spolnjevali njegov namen. Iz njih naj bi kasneje izšel Mesija, ki bi ustanovil večno nebeško kraljestvo v dobro ljudi iz vseh ljudstev. (2. Mojzesova 19:5, 6; 1. letopisov 17:7-14; 1. kraljev 4:20, 25; Izaija 33:22; 43:10-12; Rimljanom 9:4, 5)

Po kakšnih 15 stoletjih ali pred slabimi 2000 leti je Bog poslal iz nebes na zemljo svojega edinorojenega Sina; rodila pa ga je judovska devica Marija. Imenovala ga je Jezus in ta naj bi podedoval kraljestvo, ki ga je Bog obljubil njegovemu predniku Davidu. Ko je bil star trideset let, ga je krstil Janez Krščevalec in Jezus je začel oznanjevati Božje kraljestvo. Ko je ozdravljal bolne, je s tem kazal tudi na blagoslove, ki jih bo  to kraljestvo prineslo človeštvu. V prilikah je pripovedoval o vsem, kar bodo ljudje morali narediti, da bi dosegli večno življenje. Jezusa so potem umorili na mučilnem kolu in njegovo popolno človeško življenje je postalo odkupnina za vse ljudi. (Matevž 1:18-24; 3:13-16; 4:17–23; 6:9, 10; 13. poglavje; 20:28; Lukež 1:26-37; 2:14; 4:43, 44; 8:1; Janez 3:16; Dejanja apostolov 10:37-39).

Jezus je takrat razodel, da bo mesijansko kraljestvo ustanovljeno v daljnji prihodnosti, ob sklenitvi stvarnosti. V tem času bo sam nevidno prisoten v nebesih kot vladajoči kralj, ki bo opozarjal nase s tem, da bo svoje delovanje usmeril na zemljo. Dogajanje v svetu kaže, da v tem času živimo že od leta 1914. Kot je Jezus napovedal, se dobra vest o Božjem kraljestvu zdaj oznanjuje po vsem svetu v pričevanje vsem ljudstvom. In ljudje iz vseh ljudstev se zato zbirajo na strani Božjega kraljestva. Ti bodo preživeli konec sedanje stvarnosti in dosegli večno življenje na zemlji pod mesijanskim kraljestvom. (Matevž 24. in 25. poglavje; Razodetje 7:9-17)

Danes veliko cerkva trdi, da spolnjujejo Božjo voljo. Toda kako bi lahko odkrili pravo krščansko občino? Tako, da pregledamo vse, kar Sveto pismo pripoveduje o prvi krščanski občini, in da nato pogledamo, kdo se danes tega zgleda najbolj drži.

• Kakšno vlogo sta v spolnjevanju Božjega namena odigrala Abraham in Izrael?

• Kakšen je pomen Jezusovega delovanja in njegove smrti?

• Kateri dogodki naj bi po prerokbah označevali naš čas?