Jehova zbere svoje ljudstvo in ga pripravi za delo

V naslednjih stoletjih se je odpadništvo razširilo po vsem svetu. Številne veroizpovedi so sicer ohranile po kakšen svetopisemski nauk, večinoma pa so se ravnale po človeških izročilih in po običajih, ki imajo svoj začetek v poganstvu. Pričakovanje Kristusove vrnitve so največkrat potisnili v ozadje. (Primerjajte Matevž 13:24-30, 37-43.)

Toda Jezus je dejal, da je treba paziti na čas njegove vrnitve! To je delala skupina ljudi iz Alleghenija (Pittsburgh) v Pensilvaniji, v Združenih državah Amerike. V začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja so Charles Taze Russell in njegovi prijatelji začeli skrbno in povsem samostojno preučevati Sveto pismo, posebej še glede Kristusove vrnitve. Iskali so tudi svetopisemsko resnico o drugih osnovnih naukih. To je bil začetek sodobne dejavnosti Jehovovih prič. (Matevž 24:42)

Ta skupina je dognala, da nauk o Trojici ni biblijski in da je Jehova sam vsemogočni Bog in Stvarnik; da je Jezus Kristus njegovo prvo stvarjenje in edinorojeni sin; in da sveti duh ni oseba, ampak je Božja nevidna dejavna sila. Ta skupina je tudi ugotovila, da duša ni neumrljiva, ampak da umre, da je upanje za umrle v vstajenju in da je kazen za neskesane grešnike uničenje, ne pa večne muke.

Spoznali so, da je osnovni nauk Svetega pisma ta, da je Jezus dal svoje življenje v odkupnino za človeštvo. Najprej bo odkupljenih 144.000 moških in žensk, ki se bodo zbirali od prvega stoletja do sedaj, in ti bodo s Kristusom sodediči nebeškega Kraljestva. Potem bodo zaradi Kristusove odkupnine milijarde ljudi, večinoma obujeni od mrtvih, dosegli človeško popolnost in priložnost za večno življenje pod vladavino Božjega kraljestva.

Russell in njegovi prijatelji so tudi spoznali, da bo Kristusova navzočnost nevidna, v duhu. Časi poganov ali časi, ko se Božja vrhovnost ni kazala v nobeni od zemeljskih vlad, naj bi se končali 1914. leta. Takrat bi naj bilo ustanovljeno Božje kraljestvo v nebesih. Te nauke razglašajo Jehovove priče še danes.

Russell in njegovi sodelavci so te resnice v govorih in v tisku objavili na daleč in na široko. Julija 1879 je Russell začel tiskati Sionski stražni stolp (predhodnik današnjega Stražnega stolpa). Odločil je, da bo dejavnost Preučevalcev Biblije grajena edinole na prostovoljnih prispevkih in da za ta del ne bodo od ljudi pobirali denarja. Tudi oznanilo naj bi prostovoljno in zastonj širili tisti, ki sami vanj verujejo. Russell je sam prispeval sredstva, ki jih je zaslužil pri svojem dotedanjem poklicu.

Preučevalci Biblije so se zbirali v razredih, tako so takrat rekli občinam. Zbirali so se trikrat na teden, se pogovarjali, preučevali Sveto pismo in se pripravljali za oznanjevanje. Odgovorne može so redno volili za starešine in ti so potem nadzorovali duhovne dejavnosti posameznega razreda.

 Leta 1884 so v zvezni ameriški državi Pensilvaniji prijavili nepridobitveno Zion‘s Watch Tower Tract Society. Predsednika so volili vsako leto. Tako je nastala uradna ustanova, ki ni bila odvisna od dolžine življenja nekega posameznika, in je skrbela za poučevanje Svetega pisma. Charles Taze Russell je bil tako izvoljen za predsednika, njegova pisarna pa je bila glavno središče Družbe.

Veliko truda so vložili v širjenje svoje dejavnosti po drugih državah. V Kanado in Veliko Britanijo so segli v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja. Leta 1891 je Russell prepotoval Evropo in Srednji vzhod in skušal resnici tudi tjakaj utreti pot. V začetku našega stoletja so podružnice Družbe ustanovili v Veliki Britaniji, Nemčiji in Avstraliji.

Leta 1909 so središče družbe preselili v Brooklyn, v zvezno državo New York, da bi tako mednarodno oznanjevalsko dejavnost še razširili. Zato so morali tudi po zakonu države New York prijaviti podobno družbo, in danes jo poznamo pod imenom Watchtower Bible and Tract Society of New York, Inc. Leta 1914 so v Londonu ustanovili Mednarodno združenje preučevalcev Biblije (International Bible Students Association), in svojo dejavnost razširili na dežele Britanskega Comonwealtha. Danes je kakšnih sedemdeset pravno ustanovljenih združenj, ki po različnih državah služijo namenom družbe Watch Tower. Vse so človekoljubne in delujejo na osnovi prostovoljnih prispevkov in prostovoljnega dela.

Leta 1916 je Charles Taze Russell umrl; za predsednika so potem izvolili Josepha Franklina Rutherforda. Ob koncu prve svetovne vojne so Preučevalce Biblije hudo preskušali in preganjali, najhuje pa je bilo, ko so osem odgovornih bratov iz glavnega središča Družbe v Ameriki po krivem obsodili in pozaprli. Dejavnost Preučevalcev Biblije je skorajda zamrla. Toda 1919 so te brate izpustili in jih rehabilitirali, oznanjevanje pa se je po tem še bolj razširilo.

V glavnem središču Družbe je zedinjena skupina maziljenih krščanskih Preučevalcev Biblije skrbela, da je vsak posameznik v organizaciji ob pravem času prejel duhovno hrano. Kot je občina maziljenih kristjanov v prvem stoletju sestavljala »zvestega in preudarnega sužnja«, ki ga je omenil Jezus, tako je tudi skupina predanih Preučevalcev Biblije, ki je delala za Kraljestvo, sestavljala »zvestega in preudarnega sužnja« našega časa. Ko je Jezus prišel pogledat delo te skupine, je videl, da domačim in poslom v svoji hiši daje hrano; zato jo je postavil nad vse svoje premoženje. (Matevž 24:45-47; Lukež 12:42)

Takoj po prvi svetovni vojni se je jasno videlo, da je bilo Božje kraljestvo pod Jezusom Kristusom res ustanovljeno v nebesih 1914. leta. Tako so se dokončno spolnile naslednje Jezusove besede: »To veselo novico o kraljestvu bodo razglašali po vsem svetu v pričevanje vsem ljudstvom. In  takrat pride konec.« Joseph Rutherford je prevzel pobudo, da je oznanilo o Kraljestvu doseglo še večje število ljudi. (Matej 24:14, JM)

Potem se je Družba odločila, da bo svoje stvari tiskala sama, in da bo za to uporabila prostovoljne delavce, da bi lahko brez zastojev natisnili dovolj svetopisemske literature po najnižji možni ceni. Vse Preučevalce Biblije pa so spodbujali, naj redno sodelujejo v oznanjevanju dobre vesti o Kraljestvu. V ta namen so v mnogih državah uporabljali radio, po katerem so predvajali biblijska predavanja.

Pred 1918. letom so Preučevalci Biblije menili, da je njihova poglavitna naloga zbrati preostale izbrance, ki bodo vladali s Kristusom v nebesih, in posvariti svet pred prihajajočo sodbo. Zato niso dosti mislili na zbiranje tistih, ki naj bi preživeli konec sprijenega sveta in ostali na zemlji. Potem pa so 1918. leta povsod predstavili predavanje z naslovom »Milijoni, ki zdaj živijo, ne bodo nikoli umrli!«

Leta 1923 so ob preučevanju Jezusove prilike o ovcah in kozlih iz Matevževega evangelija 25:31-46 spoznali, da bodo pred Harmagedónom dobili Božje priznanje tudi takšni, ki ne morejo upati na življenje v nebesih. Leta 1935 jim je nadaljnje preučevanje te zadeve odkrilo, da so ti ovcam podobni ljudje pravzaprav velika, nepreštevna množica ljudi, opisana v Razodetju 7:9-17. Ti ljudje naj bi bili izbrani izmed vseh ljudstev, z upanjem, da bodo preživeli veliko stisko in dobili večno življenje na zemlji. To spoznanje je dalo oznanjevalcem nov zagon. (Janez 10:16)

Leta 1931 so Preučevalci Biblije sprejeli ime Jehovove priče. Pred tem so bili znani kot Preučevalci Biblije, Mednarodni preučevalci Biblije, ljudje zore milenija in stražnostolpovci. Dali so jim celo vzdevek ruseliti in raterfordovci. Nobeno teh imen pa jim ni ustrezalo. Čeprav je Bog namenil Jezusovim učencem ustrezen naziv kristjani, so ta naziv uporabljale tudi  mnoge skupine, ki so sledile lažnim naukom. Da bi se razlikovali od milijonov tako imenovanih kristjanov, so morali nositi ime, po katerem se jih bo v današnjih dneh razločno prepoznalo kot Kristusove prave sledilce.

Pregledovanje Svetega pisma jim je razkrilo, da je Jehova imenoval Izraelce za svoje priče, zato se jim je zdelo prav, da bi tudi njegovo ljudstvo, ki ob sklepanju te stvarnosti predano razglaša njegovo ime in njegove namene, nosilo naziv Jehovove priče. To ime je dokončno ločilo Jehovove prave krščanske častilce od tistih, ki so bili kristjani samo po imenu. (Psalm 83:18; Izaija 43:10-12)

Leta 1942, med drugo svetovno vojno, je Joseph F. Rutherford umrl, kot predsednik družbe Watch Tower pa ga je nasledil Nathan H. Knorr. Prerokbe so govorile, da bo v povojnem obdobju sorazmerno mirno in da bo svobode ravno toliko, da se bo oznanjevalsko delo pred koncem te stvarnosti še povečalo. Februarja 1943 je bila ustanovljena Stražnostolpna biblijska šola Gilead (Watchtower Bible School of Gilead), v kateri naj bi se polnočasni oznanjevalci izučili za misijonarsko delo v tujih deželah. Nekoliko kasneje istega leta je nastal tudi poseben program za pouk oznanjevanja na tedenskih shodih Jehovovih prič.

Leta 1950 je Družba začela postopoma izdajati prevod Svetega pisma, imenovan New World Translation of the Holy Scriptures. To je sodoben angleški prevod Svetega pisma, narejen po besedilih iz prvotnega jezika. Ta natančen, lahko razumljiv in poceni prevod Svetega pisma, natisnjen s tiskarskimi stroji Družbe, je oznanjevalcem v veliko pomoč. Do danes so ga v 12 jezikih natisnili več kot 70 milijonov primerkov.

Ob koncu 1992. leta je v 229 državah sodelovalo pri oznanjevanju dobre vesti skoraj štiri milijone in pol Jehovovih prič. Na praznovanju, posvečenem spominu na Jezusovo smrt, shodu, na katerem se zbere največ ljudi, je bilo 1992. leta v okoli 69.000 občinah 11,431.171 ljudi.

Bog v resnici uporablja Jehovove priče, in to se vidi iz njihove neprekinjene dejavnosti, iz njihove enotnosti po vsem svetu, iz gorečnosti za Jehovovo ime in za oznanjevanje njegovega Kraljestva, iz njihovih jasnih moralnih meril, iz tega, da priznavajo celotno Sveto pismo za Božjo besedo, in iz tega, da nimajo nič opraviti s praznoverjem in spiritizmom.

V nadaljevanju vam bomo pokazali, kako lahko tudi vam koristi to obnovljeno pravo čaščenje Boga.

• Po katerih osnovnih svetopisemskih naukih so se Preučevalci Biblije razlikovali od drugih veroizpovedi?

• Kako se je organizacija razvijala od 1918. leta?

• Kako je mogla skupina maziljenih Preučevalcev Biblije postati »zvesti in preudarni suženj« iz Matevževega evangelija 24:45-47?

• Katero spoznanje Božjega namena je dalo oznanjevalcem nov zagon?

• Zakaj so si Jehovove priče nadeli to ime?

• Kaj kaže, da Bog res uporablja Jehovove priče?

[Slike na strani 8]

C. T. Russell 1879. leta

Julijska izdaja iz leta 1879

Skupina prvih Preučevalcev Biblije v Pittsburghu

[Slike na strani 9]

Glavno središče od 1889. do 1909. leta v Pittsburghu

Glavne pisarne v Brooklynu, N.Y. 1909-1918

Glavno središče v Brooklynu, N.Y. 1909-1926

[Slike na strani 10]

Glavno središče Jehovovih prič za ves svet v Brooklynu, New York, ZDA

Zgoraj levo: Zgradbe s pisarnami

Zgoraj desno: Stanovanja

Spodaj levo: Tiskarne

Spodaj desno: Ekspedit

[Slike na strani 11]

Govor J. F. Rutherforda za radio

Prvi rotacijski tiskarski stroj družbe Watch Tower, ki ga upravljajo prostovoljci

Biblijski prevod New World; danes je objavljen v dvanajstih jezikih