Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Potujoči nadzorniki — sodelavci v resnici

Potujoči nadzorniki — sodelavci v resnici

Potujoči nadzorniki — sodelavci v resnici

Že v krščanski občini prvega stoletja so potujoči nadzorniki obiskovali občine in jih utrjevali. Razdajali so se, pa ne zaradi osebnih koristi, ampak zato, da bi pomagali članom občine ostati na poti, ki kaj velja pred Bogom. (Dejanja apostolov 11:23, 24; 14:21, 22; 15:32; 20:2, 31-35; Filipljanom 2:20-22, 29; 1. Tesaloničanom 2:5-12)

Potujoči nadzorniki tudi danes delujejo v prid občinam Jehovovih prič. Ti možje so z leti postali izkušeni oznanjevalci in nadzorniki. Odpovedali so se posvetne zaposlitve in so prosti družinskih obveznosti, tako da lahko ves čas posvetijo samo svojemu polnočasnemu delu. S tistimi, ki so poročeni, pa so običajno v polnočasni službi tudi žene.

Okrajni nadzornik skrbi za 18 do 25 občin. Dvakrat na leto obišče vsako občino v svojem okraju, po dveh ali treh letih pa mu določijo drug okraj. Tako občinam pomagajo različni nadzorniki z različnimi izkušnjami in sposobnostmi.

Okrajni nadzornik se zanima za duhovno zdravje občine in za njeno dejavnost. Za občino pripravi več govorov, posebej pa se sestane tudi s starešinami in službenimi pomočniki, da skupaj pretehtajo, kako bi lahko izboljšali svoje delo v občini.

V tednu obiska oba z ženo, če je poročen, pomagata oznanjevalcem v občini, da bi bilo njihovo delo po hišah še boljše. Oba z ženo obiskujeta tudi tiste, ki so se šele pričeli zanimati za resnico in jih spodbujata k veri. Tudi vi lahko zaprosite za takšen obisk.

Območni nadzornik ima podobne duhovne vrline in izkušnje. Potuje iz okraja v okraj in opravlja svoje delo na okrajnih zborih. Tudi on in njegova žena sodelujeta pri oznanjevanju v eni od občin tistega okraja, v katerem je na obisku. Nadzoruje končne priprave za območni kongres in ima na njem več govorov, tudi javno predavanje.

Ko potujoči nadzorniki zaključijo svoje obiske v občini ali okraju, gredo drugam, vse dokler ne obiščejo vseh občin ali vseh okrajev; to traja kakšnih šest mesecev; potem začnejo spet skraja.

Potujoči nadzorniki povečini potujejo s svojimi avtomobili ali z javnimi prevoznimi sredstvi. Ponekod potujejo tudi s kolesom ali celo peš. Družba krije stroške potovanja, potujočemu nadzorniku in njegovi ženi pa nakazuje tudi skromna sredstva za sprotne potrebe. Prenočujeta in hranita se pri posameznih članih občine.

To delo zahteva požrtvovalnost. Potujoči nadzorniki in njihove žene opravljajo v občinah svoje delo, ne da bi jim bili v breme. (1. Tesaloničanim 2:9)

• Kakšno vlogo so imeli potujoči nadzorniki v krščanskih občinah prvega stoletja?

• Kako so se današnji potujoči nadzorniki usposobili za to delo, in kako je sploh mogoče, da ga opravljajo?

• Opišite delo okrajnega in območnega nadzornika in povejte, kako živita.

[Slika na strani 20]

Območni nadzornik govori na okrajnem zboru

[Slike na strani 21]

Okrajni nadzorniki dajejo napotke za oznanjevanje od hiše do hiše, se pogovarjajo z občinskimi starešinami, obiskujejo ljudi, ki z Jehovovimi pričami preučujejo Sveto pismo in govore v občinah