Načini, katerih se poslužujejo, da bi vam to sporočili

Kristjanom je zapovedano, da naj ”iz vseh narodov pridobivajo učence“. Toda to ne pomeni, da bi druge spreobrnili z uporabo pritiska ali sile. Jezusovo poslanstvo je bilo, ”da oznani dobro vest ubogim“, njim ”ki so pobiti v srcu“, da ”potolaži vse žalujoče“. (Matej 28:19, EI; Izaija 61:1, 2, EI; Luka 4:18, 19) Jehovine priče skušajo to delati tako, da oznanjajo dobro vest iz Biblije. Podobno kot starodavni prerok Ezekijel danes poskušajo Jehovine priče najti tiste, ”ki vzdihujejo in žalujejo nad vsemi gnusobami“. (Ezekijel 9:4, EI)

Delovanje od hiše do hiše je najbolj znan način, katerega uporabljajo, da bi našli tiste, ki so obupani nad sedanjim stanjem. Tako se nedvomno trudijo, da bi dosegli javnost, podobno kot je to storil Jezus, ko je ”hodil od mesta do mesta in od vasi do vasi, pridigal in oznanjal evangelij o Božjem kraljestvu“. Njegovi prvi učenci so to prav tako delali. (Luka 8:1, JP; 9:1-6; 10:1-9) Jehovine priče se danes, kjer je možno, trudijo, da večkrat na leto obiščejo vsak dom in skušajo s stanovalcem za kratek čas govoriti o kaki zanimivi ali zaskrbljujoči krajevni ali svetovni temi. Za razmišljanje se omeni eden ali dva biblijska stavka. Če stanovalec pokaže zanimanje, se bo Priča ob primernem času ponovno oglasila za nadaljnjo razpravljanje. Vsak lahko dobi Biblijo in literaturo, ki jo pojasnjujejo. V kolikor stanovalec želi, se z njim lahko vodi brezplačen biblijski študij. V letu 1989 se je redno po vsem svetu vodilo povprečno nekako 3420000 biblijskih študijev.

Drug način oznanjanja ”dobre vesti o kraljestvu“ so sestanki, ki potekajo v krajevnih kraljevskih  dvoranah. Jehovine priče imajo te sestanke tedensko. En sestanek vključuje javni govor o sedanjih zanimivih temah, zatem je študij neke biblijske teme ali prerokbe s pomočjo časopisa Stražni stolp. Drugi sestanek je šola usposabljanja, ki Pričam pomaga, da bi bili boljši oznanjevalci dobre vesti. Temu sledi del, namenjen razpravljanju o oznanjevalskem delu na krajevnem področju. Prav tako se Priče enkrat tedensko zberejo v majhnih skupinah po zasebnih domovih za študij Biblije.

Vsi ti sestanki so odprti za javnost. Nikoli se ne pobirajo prispevki. Takšni sestanki so koristni za vse. Biblija pravi: ”Mislimo drug na drugega in se spodbujajmo k ljubezni in dobrim delom. Ne zapuščajmo svojega zbora, kakor imajo nekateri navado, marveč drug drugega spodbujajmo in to tem bolj, čim bolj vidite, da se bliža dan.“ Osebni študij in preiskovanje sta potrebna, toda sestajanje z drugimi je spodbudno: ”Železo se brusi z železom, tako človek brusi razum drugega.“ (Hebrejcem 10:24, 25, JP; Pregovori 27:17, The New English Bible)

 Jehovine priče izkoriščajo tudi primerne priložnosti, da bi o dobri vesti govorili ljudem, s katerimi se srečujejo v vsakdanjem življenju. To je lahko samo nekaj besed, ki se jih izmenja s sosedom ali sopotnikom na avtobusu, ali pa daljši pogovor s prijateljem ali sorodnikom, ali pa razprava s sodelavcem v času malice. Jezus je, ko je bil na zemlji, veliko oznanjeval na tak način — ko je hodil vzdolž obale, sedel na griču, jedel pri nekom v hiši, obiskal poroko ali pa potoval v ribiškem čolnu po Galilejskem morju. Učil je v sinagogah in v templju v Jeruzalemu. Kjerkoli je bil, je poiskal priložnost, da je lahko govoril o Božjem kraljestvu. Jehovine priče si prizadevajo slediti njegovim stopinjam. (1. Petrovo 2:21)

 OZNANJEVANJE Z ZGLEDOM

Vsi navedeni načini oznanjanja dobre vesti pa bi bili za vas brez pomena, če tisti, ki vam to pripoveduje, ne upošteva teh naukov v svojem življenju. Reči eno stvar, delati pa drugo, je hinavščina. Religiozna hinavščina je milijone odvrnila od Biblije. Biblijo se neupravičeno obsoja. Pismarji in farizeji so imeli Hebrejske spise, toda Jezus jih je označil za hinavce. Govoril je, da berejo iz Mojzesovega zakona in nato svojim učencem dodal: ”Delajte vse in se držite vsega, kar vam rečejo, po njihovih delih pa se ne ravnajte; govorijo namreč, pa ne delajo.“ (Matej 23:3, JP) To, da so kristjani zgledi pravilnega življenja, pove več, kot ure pridig. To je bilo poudarjeno za krščanske žene, ki so imele neverne može: ”Tako bodo tisti, ki ne verujejo besedi, pridobljeni že po vedenju svojih žena brez prigovarjanja.“ (1. Petrovo 3:1, 2, JP).

Tako se torej Jehovine priče trudijo priporočati dobro vest drugim tudi na ta način; da so sami zgled v krščanskem obnašanju, kakršnega priporočajo drugim. To, kar želijo, da bi ljudje storili njim, jim poskušajo storiti sami. (Matej 7:12) Takšni poskušajo biti do vseh ljudi, ne samo do svojih sovernikov, prijateljev ali sosedov. Ker so nepopolni, jim to stoodstotno ne uspeva. Toda želja njihovih src je, delati dobro vsem, ne samo, da jim govorijo dobro vest o Kraljestvu, ampak da jim tudi nudijo pomoč, kadarkoli je to možno. (Jakob 2:14-17)

[Poudarjeno besedilo na strani 21]

Zmagati brez besed

[Sliki na strani 20]

Praktične kraljevske dvorane so mesta za biblijska razpravljanja

 [Slike na strani 22]

V svojem lastnem družinskem življenju, kakor tudi v stikih z drugimi ljudmi, se Priče iskreno trudijo delati tako, kot priporočajo drugim.