Praktična vrednost dobre vesti za vsakogar

V današnjem sodobnem svetu često slišimo naslednje mnenje: ”Načela krščanstva niso praktična. V današnji zapleteni družbi jih ni mogoče več uporabiti.“ Vendar je razgovor med hinduističnim vodjem Mahatmo Ghandijem in bivšim britanskim podkraljem v Indiji lordom Irwinom pokazal nekaj čisto drugega. Lord Irwin je vprašal Ghandija, kaj bi po njegovem mnenju lahko rešilo probleme med veliko Britanijo in Indijo. Ghandi je vzel v roke Biblijo, odprl 5. poglavje Matejevega evangelija in dejal: ”Če bi se vaša in moja dežela sporazumeli na osnovi naukov, o katerih je Jezus govoril v tej gorski pridigi, ne bi rešili samo problemov najinih dežel, ampak tudi probleme vsega sveta.“

Ta pridiga govori o iskanju duhovnosti, da moramo biti blagi, miroljubni, usmiljeni ter ljubiti pravičnost. Ne obsoja samo uboja, pač pa tudi sovraštvo, ne obsoja samo prešuštva, ampak tudi nemoralne misli. Govori proti neodgovornim ločitvam zakonov, ki razdirajo družine in povzročajo otrokom toliko gorja. Pravi nam: ’Ljubite celo tiste, ki vas ne marajo, dajajte potrebnim, prenehajte neusmiljeno soditi druge, ravnajte z drugimi tako, kot želite, da bi drugi ravnali z vami.‘ Če bi se ljudje ravnali po teh napotkih, bi jim to prineslo veliko dobrega. Kolikor več ljudi bi tako delalo, toliko bolje bi bilo to za njihovo okolico.

V tem pogledu vplivajo Jehovine priče na druge. Biblija jih uči spoštovati zakonsko zvezo. Svoje otroke poučujejo po pravičnih načelih. Poudarjajo važnost družine. Enotne družine ne vplivajo ugodno samo na soseščino, ampak celo na ves tvoj narod. Zgodovina je polna primerov, ki pokažejo, da so svetovne sile  propadle zaradi oslabitve družinskih vezi in rasti nemorale. Bolj ko posamezniki in družine v tvoji soseščini upoštevajo krščanska načela Jehovinih prič, manj je hudodelstva, nemorale in kriminala.

Eden največjih problemov, ki tare skupnosti in narode, je rasni predsodek. Apostol Peter je v zvezi s tem rekel: ”Zdaj v resnici razumem, da Bog ne gleda na osebo, temveč mu je v vsakem narodu všeč, kdor se ga boji in pravično ravna.“ Pavel je pisal: ”Ni več Juda ne Grka, ni več sužnja ne svobodnjaka, ni več moškega ne ženske; zakaj vsi ste eden v Kristusu Jezusu.“ (Apostolska dela 10:34, 35; Galačanom 3:28, JP) To Jehovine priče upoštevajo. V njihovem svetovnem središču, podružnicah in skupščinah živijo in delajo skupaj ljudje vseh ras.

V Afriki se določena plemena nikakor ne morejo sporazumevati brez medsebojnih sporov. Toda, na tamkajšnjih kongresih Jehovinih prič se kljub temu sestajajo pripadniki mnogih različnih plemen. Skupaj jedo, uporabljajo skupna prenočišča in skupno obožujejo Boga v popolni harmoniji in prisrčnem prijateljstvu. Vladni uslužbenci so pri opazovanju tega presenečeni. Primer takšne združujoče moči pravega krščanstva je naveden v newyorškem časopisu Amsterdam News, 3. avugsta 1958. Pisanje tega komentarja je spodbudilo opazovanje že prej omenjenega kongresa v New Yorku, kjer je bilo prisotnih več kot četrt milijona Prič.

”Vsepovsod so se črnci, belci in orientalci vseh slojev in dežel sveta radostno in svobodno družili... Priče iz 120 dežel so živeli in častili Boga v miru in enotnosti, ter tako pokazali Američanom, kako enostavno se lahko to stori.... Kongres je sijajen zgled tega, kako lahko ljudje delajo in živijo skupaj.“

Mnogi morda pravijo, da načela pravega krščanstva v današnjem sodobnem svetu niso praktična. Toda, kaj naj bi bilo oziroma še sploh je uporabno? Krščanska načela so lahko resnične vrednosti, če si jih že danes prizadevamo uprabljati. V prihodnosti bodo ta načela osnova za združitev vseh ”narodov, rodov in ljudstev“ širom po svetu pod vladavino Božjega kraljestva nad človeštvom. (Razodetje 7:9, 10)

[Poudarjeno besedilo na strani 24]

Ljudje vseh ras in barv delajo skupaj

[Poudarjeno besedilo na strani 24]

Krščanstvo je uporabno. Kaj naj bi bilo sicer še sploh uporabno?