Kaj se z dušo zgodi ob smrti?

»Doktrina, da je človeška duša nesmrtna in da bo po človekovi smrti in razpadu telesa obstajala naprej, je ena od temeljev krščanske filozofije in teologije.« (»NEW CATHOLIC ENCYCLOPEDIA«)

1. Kaj New Catholic Encyclopedia priznava glede duše, ki preživi smrt?

VENDAR pa zgoraj navedeni vir priznava, da »predstave o duši, ki preživi smrt, v Bibliji ni jasno razbrati«. Kaj torej Biblija zares uči o tem, kaj se z dušo zgodi ob smrti?

Mrtvi se ne zavedajo

2., 3. V kakšnem stanju so mrtvi in kateri svetopisemski stavki to odkrivajo?

² V kakšnem stanju so mrtvi, je pojasnjeno v Propovedniku 9:5, 10, kjer beremo: »Mrtvi pa ničesar ne vedo [. . .]; kajti ni ne dela, ne preudarjanja, ne znanja, ne modrosti v kraju smrti.« Smrt je torej stanje neobstoja. Psalmist je zapisal, da se človek, ko umre, »povrne v prah svoj, isti dan minejo vse misli njegove«. (Psalm 146:⁠4)

³ Mrtvi se torej ne zavedajo, niso dejavni. Bog je v objavi obsodbe nad Adamom dejal: »Prah si in v prah se povrneš.« (1. Mojzesova 3:19) Adama ni bilo, dokler ga Bog ni oblikoval iz zemeljskega prahu in mu dal življenja; ni obstajal. Ko je umrl, se je povrnil v isto stanje. Kaznovan je bil s smrtjo, ne pa s prenosom v drug svet.

Duša lahko umre

4., 5. Navedite primere iz Biblije, ki pokažejo, da duša lahko umre.

⁴ Kaj se je ob Adamovi smrti zgodilo z njegovo dušo? No, spomnite se, da se v Bibliji beseda »duša« pogosto nanaša kar na človeka. Ko torej rečemo, da je Adam umrl, pravimo, da je duša po imenu Adam umrla. To se morda komu, ki verjame v nesmrtnost duše, sliši nenavadno. Vendar pa Biblija pravi: »Duša, ki greši, umrje.« (Ezekiel 18:4) Tretja Mojzesova knjiga 21:11 govori o »truplu mrtvemu« oziroma »mrtvi duši« (pdč. op. v SSP). In nazircem je bilo rečeno, naj se ne približajo »mrliču« oziroma »nobeni mrtvi duši« (NW). (4. Mojzesova 6:⁠6)

⁵ Podobno se beseda duša uporablja tudi v Prvi knjigi kraljev 19:4. Elija je v veliki stiski »začel prositi, da bi njegova duša umrla« (NW). Prav tako je tudi Jona »želel [. . .] smrti duši svoji in rekel: Bolje mi je umreti nego živeti«. (Jona 4:8) In tudi Jezus je uporabil besedno zvezo »ubiti dušo« (NW), ki jo prevod Antonina Chraska zapiše kot »življenje [. . .] pogubiti«. (Marko 3:4; glej pdč. op. v SSP.) Torej smrt duše preprosto pomeni smrt človeka.

,Uhajati‘ in ,povrniti se‘

6. Kaj Biblija želi povedati s tem, ko pravi, da je Raheli duša »uhajala«?

⁶ Kako pa je s tragično smrtjo Rahele pri rojstvu njenega drugega sina? V Prvi Mojzesovi knjigi 35:18 beremo: »Ko ji je uhajala  duša in je umirala, [. . .] imenuje ime njegovo Benoni, ali oče njegov ga je imenoval Benjamina.« Ali ta odlomek kaže, da je Rahela imela v sebi neko notranje bitje, ki se je ob smrti ločilo od njenega telesa? Sploh ne. Ne pozabite, da se beseda »duša« lahko nanaša tudi na življenje, ki je v človeku. Torej v tem primeru Rahelina »duša« preprosto pomeni njeno »življenje«. Drugi biblijski prevodi zato besedno zvezo »ji je uhajala duša« prevedejo kar z »je [. . .] umirala« (Wolfova Biblija) in »je izdihnila« (Jerusalem Bible), »je življenje odšlo iz nje« (Bible in Basic English). Prav nič ne namigujejo, da bi neki skrivnostni del Rahele preživel smrt.

7. V kakšnem pogledu se je duša vdovinega obujenega sina »povrnila vanj«?

⁷ Podobno je z vstajenjem vdovinega sina, o katerem poroča Prva knjiga kraljev, 17. poglavje. V 22. vrstici beremo, da je Elija molil nad dečkom, »in GOSPOD je uslišal glas Elijev, in duša dečkova se je povrnila vanj, in je oživel«. Beseda »duša« zopet pomeni »življenje«. Tako Slovenski standardni prevod zapiše: »Dih otrokovega življenja se je vrnil v njegovo notranjost in tako je oživel.« V New American Standard Bible pa beremo: »Življenje otroka se je vrnilo vanj in oživel je.« Da, v otroka se je vrnilo življenje, ne pa neka nesnovna oblika. To je tudi v skladu z Elijevimi besedami dečkovi materi: »Glej, sin tvoj [celoten človek] živi!« (1. kraljev 17:⁠23)

 Dilema glede »vmesnega stanja«

8. Kaj mnogi, ki se izpovedujejo za kristjane, verjamejo, da se bo zgodilo ob vstajenju?

⁸ Mnogi ljudje, ki se izpovedujejo za kristjane, verjamejo v prihodnje vstajenje, ko se bodo telesa združila z nesmrtnimi dušami. Nato bo obujenim določena končna usoda – dobrim nagrada, slabim pa kazen.

9. Kaj je mišljeno z besedno zvezo »vmesno stanje« in kaj nekateri menijo, da se v tem obdobju dogaja z dušo?

⁹ Ta zamisel je slišati preprosta. Toda tisti, ki vztrajajo pri verovanju v nesmrtnost duše, težko pojasnijo, kaj se z dušo dogaja v času od smrti pa do vstajenja. O tem »vmesnem stanju«, kakor ga pogosto imenujejo, razglabljajo že stoletja. Nekateri pravijo, da gre duša v tem obdobju v vice, kjer se lahko očisti malih grehov, tako da ustreza za v nebesa. *

10. Zakaj je nesvetopisemsko verjeti, da se duše po smrti zadržujejo v vicah, in kako to potrjuje Lazarjeva izkušnja?

¹⁰ Toda ugotovili smo, da je duša preprosto človek sam. Ko človek umre, umre duša. Torej po smrti ni nikakršnega zavestnega obstajanja. Jezus Kristus tako po Lazarjevi smrti ni rekel, da je ta v vicah, predpeklu ali kakšnem drugem »vmesnem stanju«. Namesto tega je preprosto dejal: »Lazar [. . .] je zaspal.« (Janez 11:11) Jasno je, da je Jezus, ki je poznal resnico o tem, kaj se zgodi z dušo ob smrti, verjel, da je bil Lazar brez zavesti, da ni obstajal.

Kaj je duh?

11. Zakaj se beseda »duh« ne more nanašati na od telesa ločen del človeka, ki preživi smrt?

¹¹ Biblija za človeka, ki umre, pravi: »Duh njegov izide, pa se povrne v prah svoj.« (Psalm 146:4) Ali to pomeni, da od telesa ločen duh dobesedno odide in živi naprej po človekovi smrti? Ne, ne more pomeniti tega, saj psalmist nadalje pravi: »Isti dan minejo vse misli njegove« (»vse njegovo razmišljanje se konča«, New English Bible). Kaj je potem duh in kako ob smrti »izide« iz človeka?

12. Kaj je mišljeno s hebrejsko oziroma grško besedo, v Bibliji prevedeno z »duh«?

¹² Osnovni pomen besed, ki se v Bibliji prevajata z »duh« (hebrejsko rúaḥ; grško pneúma), je »dih, sapa«. Tako Ekumenska izdaja namesto »duh njegov izide« zapiše »izdihne«. (Psalm 146:4) Toda beseda »duh« pomeni veliko več od samega dihanja. Prva Mojzesova knjiga 7:22 na primer opisuje uničenje človeškega in živalskega življenja v potopu in pravi: »Vse, kar je imelo v nosnicah dih duha [hebrejsko rúaḥ] življenja, vse, kar je bilo na suhem, je pomrlo.« Torej se »duh« lahko nanaša na življenjsko silo, ki deluje v vseh živih bitjih, človeških in živalskih, in ki se ohranja z dihanjem.

13. V čem bi lahko duh primerjali z električnim tokom?

¹³ Naj ponazorimo: električni tok napaja neki stroj. Če se električni tok ustavi, stroj neha delovati. Električni tok ne živi samostojno naprej. Podobno ob smrti človeka njegov duh več ne napaja telesnih celic. Ta duh ne zapusti telesa, da bi se preselil v neki drug svet. (Psalm 104:29, glej SSP.)

14., 15. Kako se duh ob smrti vrne k Bogu?

¹⁴ Zakaj potem v Propovedniku 12:7 piše »Duh pa se vrne k Bogu, ki ga je dal«? Ali to pomeni, da duh dobesedno potuje skozi vesolje k Bogu? Ne, nič takšnega. Spomnite se, da je duh življenjska sila. Ko te sile enkrat več ni, jo lahko obnovi samo Bog. Torej se duh »vrne k Bogu« v tem smislu, da je vsako upanje za prihodnje življenje tega človeka sedaj popolnoma odvisno od Boga.

¹⁵ Samo Bog lahko obnovi duha oziroma življenjsko silo in oživi človeka. (Psalm 104:30, glej SSP.) Pa Bog to tudi namerava?

[Podčrtna opomba]

[Vprašanja]

[Okvir na strani 23]

Spomini na prejšnje življenje

Če smrti telesa nič ne preživi, kako je potem z zatrjevanjem nekaterih, da imajo spomine na prejšnje življenje?

Hindujski učenjak Nikhilananda pravi, da ,se posmrtnih doživetij ne da razumsko dokazati‘. Teolog Hans ­Kueng v svojem predavanju »Vzorci verovanj v večnost v religijah« opozarja: »Nobenega od poročil o spominih na prejšnje življenje – ki pogosto prihajajo od otrok ali pa iz dežel, kjer verjamejo v reinkarnacijo – se ne da potrditi.« Dodaja: »Večina [raziskovalcev, ki se iskreno in znanstveno trudijo na tem področju] priznava, da doživetja, ki jim jih zatrjujejo, niso temelj za res prepričljiv dokaz o ponavljanju zemeljskega življenja.«

In kaj če se vam zdi, da se spominjate prejšnjega življenja? Vzroki za to so lahko različni. Veliko informacij, ki jih sprejemamo, se shrani v kakšen skrit kot naše podzavesti, ker jih neposredno oziroma takoj ne uporabljamo. Ko pozabljeni spomini pridejo na površje, jih nekateri jemljejo za dokaz, da so že živeli. Toda dejstvo je, da nimamo dokazljivih doživetij iz kakšnega drugega življenja kakor iz tega, katerega živimo sedaj. Večina ljudi, ki prebivajo na zemlji, nima spominov na prejšnje življenje, niti ne meni, da bi lahko že kdaj živela.