Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Zanesljivo upanje

Zanesljivo upanje

Zanesljivo upanje

»Pri človeku od rojstva naprej obstaja možnost, da vsak trenutek umre, in ta možnost bo nekoč neogibno postala dejstvo.« (ARNOLD TOYNBEE, BRITANSKI ZGODOVINAR)

1. Katero resničnost mora že od nekdaj sprejeti človeštvo in kakšni vprašanji se ob tem zastavljata?

KDO lahko oporeka zgoraj omenjeni zgodovinski, povsem očitni resnici? Človeštvo je moralo vedno sprejeti kruto resničnost smrti. In kakšen občutek nemoči se nas poloti, ko nam umre kdo od naših dragih! Izguba ob tem se zdi dokončna. Ali je mogoče, da bi se z našimi dragimi umrlimi ponovno sešli? Kakšno upanje za umrle daje Biblija? Razmislite o naslednjem poročilu.

,Naš prijatelj je umrl‘

2.–5. a) Kako je Jezus, ko mu je umrl prijatelj Lazar, pokazal, da ga je voljan in tudi zmožen obuditi? b) Kaj je ta čudež, poleg Lazarjeve oživitve, še povzročil?

2 Pisalo se je leto 32 n. š. V mestecu Betaniji, tri kilometre iz Jeruzalema, je živel Lazar s svojima sestrama Marto in Marijo. Bili so tesni prijatelji Jezusa. Nekega dne je Lazar hudo zbolel. Njegovi sestri je zaskrbelo in sta o tem sporočili Jezusu, ki je bil na drugi strani reke Jordan. Jezus je imel Lazarja in njegovi sestri rad, zato je čez čas krenil v Betanijo. Na poti je svojim učencem rekel: »Lazar, prijatelj naš, je zaspal; pa grem, da ga prebudim.« Ker učenci niso takoj dojeli, kaj je s temi besedami mislil, jim je naravnost dejal: »Lazar je umrl.« (Janez 11:1–15)

3 Ko je Marta slišala, da Jezus prihaja v Betanijo, mu je stekla naproti. Jezusa je njena žalost ganila, zato ji je zagotovil: »Brat tvoj vstane.« Odgovorila mu je: »Vem, da vstane ob vstajenju poslednji dan.« Jezus pa ji je nato dejal: »Jaz sem vstajenje in življenje; kdor v mene veruje, bo živel [oživel, NW], čeprav umre.« (Janez 11:20–25)

4 Jezus je šel nato h grobu in naročil, naj z vhoda odvalijo kamen. Glasno je molil, nato pa zapovedal: »Lazar, pridi ven!« In ko so bile vse oči uprte v grob, je Lazar res prišel ven. Jezus ga je obudil, oživil je človeka, ki je bil mrtev že štiri dni! (Janez 11:38–44)

5 Marta je že prej verovala v obljubo o vstajenju. (Janez 5:28, 29; 11:23, 24) Čudež Lazarjeve oživitve ji je okrepil vero, drugi pa so si jo pridobili. (Janez 11:45) Toda kaj točno je mišljeno z besedo »vstajenje«?

»Vstane«

6. Kaj pomeni izraz »vstajenje«?

6 Beseda »vstajenje« je prevedek grške besede anástasis, ki dobesedno pomeni »ponovno vstati«. Hebrejski prevajalci grščine prevajajo besedo anástasis s hebrejskima besedama tehiyát hammetím, ki pomenita »oživitev mrtvih«. * Tako vstajenje pomeni obuditev človeka iz neživega stanja smrti – ponovno aktiviranje življenjskega vzorca nekega posameznika.

7. Zakaj Bogu Jehovu in Jezusu Kristusu ne bo težko obuditi posameznikov?

7 Bog Jehova je neskončno moder in ima popoln spomin, zato mu človeka ni težko obuditi. Zlahka si zapomni življenjski vzorec umrlih – njihove lastnosti, preteklost in vse podrobnosti njihove osebnosti. (Job 12:13; primerjaj Izaija 40:26.) Jehova je tudi Začetnik življenja. Torej mu ni nič težkega oživiti istega človeka in mu dati iste osebnosti v novem telesu. Še več, kot pokaže Lazarjevo doživetje, Jezus Kristus ni le zmožen obujati mrtvih, temveč je to tudi voljan storiti. (Primerjaj Lukež 7:11–17; 8:40–56.)

8., 9. a) Zakaj vstajenje in zamisel o nesmrtnosti duše nista združljiva? b) Kakšno je zdravilo za smrt?

8 Svetopisemski nauk o vstajenju pa ni združljiv z doktrino o nesmrtnosti duše. Če bi neumrljiva duša preživela smrt, potem vstajenja oziroma oživitve ne bi nihče potreboval. Marta ni z ničimer omenila nesmrtne duše, ki po smrti nekje drugje živi naprej. Ni verjela, da je Lazar že odšel v nekakšen duhovni svet in tam bival naprej. Ravno nasprotno, pokazala je vero v Božji namen, da odpravi posledice smrti. Dejala je namreč: »Vem, da vstane ob vstajenju poslednji dan.« (Janez 11:23‚ 24) Podobno tudi Lazar ni povedal ničesar o posmrtnem življenju. Ni bilo kaj poročati.

9 Jasno je torej, kaj uči Biblija, namreč, da duša umre in da je zdravilo za smrt vstajenje. Toda odkar je po zemlji hodil prvi človek Adam, je umrlo že milijarde ljudi. Kdo bo torej obujen in kje?

»Vsi, ki so v grobih«

10. Kaj je Jezus obljubil glede tistih v grobih?

10 Jezus Kristus je dejal: »Pride ura, ob kateri zaslišijo vsi, ki so v grobih [spominskih grobnicah, NW], glas njegov [Jezusov] in pridejo ven.« (Janez 5:28‚ 29) Da, Jezus Kristus je obljubil, da bodo vsi, ki so v Jehovovem spominu, obujeni. Živelo in umrlo je že milijarde ljudi. Kateri med njimi so v Božjem spominu in čakajo na vstajenje?

11. Kdo bo obujen?

11 Obujeni bodo vsi, ki so živeli pravično kot Jehovovi služabniki. Toda milijone drugih ljudi je umrlo, ne da bi pokazalo, ali se bodo ravnali po Božjih pravičnih merilih. Takšni niso vedeli za Jehovove zahteve ali pa so imeli premalo časa, da bi naredili potrebne spremembe. Tudi ti so v Božjem spominu in bodo obujeni, saj Biblija obljublja: »Bode vstajenje mrtvim, i pravičnim i nepravičnim.« (Dejanja 24:⁠15)

12. a) Kakšno videnje o vstajenju je dobil apostol Janez? b) Kaj je ,vrženo v jezero ognjeno‘ in kaj ta izraz pomeni?

12 Apostol Janez je imel vznemirljivo videnje o obujenih, stoječih pred Božjim prestolom. Opisal ga je takole: »Dalo je morje mrtve, ki so bili v njem, in smrt in smrtna država [had, NW] sta dali mrtve, ki so bili v njiju, in sojeni so bili, vsak po delih svojih. In smrt in smrtna država [had, NW] sta bili vrženi v jezero ognjeno. To je smrt druga, jezero ognjeno.« (Razodetje 20:12–14) Pomislite, kaj to pomeni! Vsi mrtvi, ki so v Božjem spominu, bodo rešeni iz hada oziroma šeola, splošnega groba človeštva. (Psalm 16:10; Dejanja 2:31) Potem bosta »smrt in smrtna država« vrženi v to, čemur Biblija pravi »jezero ognjeno« in predstavlja popolno uničenje. Splošnega groba človeštva ne bo več.

Obujeni, kam?

13. Zakaj bo Bog Jehova nekatere obudil v nebesa in kakšno telo bo vsem tem dal?

13 Majhno število moških in žensk bo obujenih v življenje v nebesih. Ti bodo vladali s Kristusom kot kralji in duhovniki ter sodelovali pri odpravljanju vseh posledic smrti, ki jih je človeštvo podedovalo od prvega človeka, Adama. (Rimljanom 5:12; Razodetje 5:9, 10) Biblija pravi, da je teh le 144.000 in da so izbrani izmed Kristusovih sledilcev, začenši z zvestimi apostoli. (Lukež 22:28–30; Janez 14:2, 3; Razodetje 7:4; 14:1, 3) Jehova bo vsakemu od teh obujenih dal duhovno telo, tako da bodo lahko živeli v nebesih. (1. Korinčanom 15:35, 38, 42–45; 1. Petrov 3:⁠18)

14., 15. a) V kakšno življenje bo obujena velika večina umrlih? b) Kakšne blagoslove bo uživalo poslušno človeštvo?

14 Velika večina umrlih pa bo obujena v življenje na zemlji. (Psalm 37:29; Matevž 6:10) Na kakšni zemlji? Danes je zemlja polna sporov, prelivanja krvi, onesnaževanja in nasilja. Če bi se mrtvi vrnili v življenje na takšno zemljo, bi bila vsakršna sreča prav gotovo kratkotrajna. Toda Stvarnik je obljubil, da bo kmalu odstranil sedanjo svetovno družbo, ki je pod nadzorom Satana. (Pregovori 2:21, 22; Daniel 2:44) Pravična nova človeška družba – ,nova zemlja‘ – bo takrat resničnost. (2. Petrov 3:13) Tedaj »noben prebivalec ne poreče: Bolan sem!«. (Izaija 33:24) Celo tesnobe zaradi smrti ne bo več, saj Bog takrat »obriše vse solze ž njih oči; in smrti ne bode več, ne žalovanja, ne vpitja, ne bolečine ne bode več; kajti prvo je prešlo«. (Razodetje 21:⁠4)

15 V Božjem obljubljenem novem svetu, se bodo krotki »radovali v obilosti miru«. (Psalm 37:11) Nebeška vlada Kristusa Jezusa in njegovih 144.000 družabnikov bo poslušno človeštvo postopoma pripeljala nazaj k popolnosti, ki sta jo izgubila naša prva starša, Adam in Eva. Med zemeljskimi prebivalci bodo tudi obujeni. (Lukež 23:42, 43)

16.–18. Kakšno radost bo vstajenje prineslo družinam?

16 Biblija nam daje bežen vpogled na radost, ki jo bodo ob vstajenju občutile družine. Zamislite si, kako vesela je bila vdova iz Naina, ko je Jezus ustavil pogrebni sprevod in ji obudil njenega edinega sina! (Lukež 7:11–17) Kasneje je blizu Galilejskega morja oživil dvanajstletno deklico in njeni starši so bili »vsi iz sebe« (SSP). (Marko 5:21–24, 35–42; glej tudi 1. kraljev 17:17–24; 2. kraljev 4:32–37.)

17 Za milijone, ki sedaj spijo smrtni sen, bo vstajenje pomenilo življenje v miroljubnem novem svetu. Samo pomislite, kaj vznemirljivega vse to obeta Tommyju in poslovnežu, omenjenima v uvodnem delu te brošure! Ko se bo Tommy prebudil v življenje na rajsko zemljo, bo to isti Tommy, ki ga je poznala njegova mati – le brez bolezni. Lahko se ga bo dotaknila, ga objela, ljubila. Podobno ima tudi poslovnež iz Indije sijajen obet – da namesto ujetosti v skoraj neskončen krog ponovnih rojstev odpre oči v Božjem novem svetu in objame svoje sinove.

18 Spoznanje resnice o duši, o tem, kaj se zgodi z nami, ko umremo, in o vstajenjskem upanju lahko zelo vpliva tudi na tiste, ki živijo sedaj. Poglejmo si, kako.

[Podčrtna opomba]

^ odst. 6 Beseda »vstajenje« se v Hebrejskih spisih sicer ne pojavlja, je pa vstajenjsko upanje jasno izraženo v Jobu 14:13, Danielu 12:13 in Ozeu 13:14.

[Vprašanja]

[Slika na strani 26]

Vstajenje bo prineslo trajno radost