1. del

Ali ima življenje smoter

1. Kaj o smotru življenja pogosto vprašujemo in kaj je o tem povedal neki mladenič?

Prej ali slej se skoraj vsakdo vpraša, kakšen neki je smoter življenja. Ali je to mogoče trdo delo, zato da izboljšamo svoje življenjske razmere, da skrbimo za družino, da čez 70 ali 80 let umremo in nas nikoli več ni? Neki mladenič, ki tako nekako čuti, pravi, da v življenju ni nobenega drugega smotra, kot da »živimo, imamo otroke, smo srečni in potem umremo.« Pa je res tako? Ali smrt res pomeni konec vseh naših dejavnosti?

2., 3. Zakaj za smotrno življenje sámo pridobivanje gmotnega bogastva še ni dovolj?

² Mnogi, tako tisti v vzhodnih kot zahodnih deželah, čutijo, da je glavni smoter življenja pridobivanje gmotnega bogastva. Verjamejo, da jih to lahko pripelje do srečnega, smiselnega življenja. Kako pa je s tistimi, ki so že bogati? Harry Bruce, kanadski pisatelj, pravi: »Neverjetno veliko bogatašev vztrajno trdi, da niso srečni.« Dostavlja še: »Ankete kažejo, da je Severno Ameriko zajel grozen pesimizem . . . Je na tem svetu sploh še kdo, ki je srečen? Če je, v čem je skrivnost njegove sreče?«

³ Nekdanji predsednik ZDA Jimmy Carter je izjavil: »Odkrili smo, da imeti in uživati gmotne stvari, ne zadovolji našega hrepenenja po smiselnem. . . . Kopičenje gmotnih dobrin ne more zapolniti praznin življenja, kjer ni zaupanja ali smotra.« Neki drugi politični veljak pa je dejal: »Že nekaj let intenzivno iščem resnico o sebi in svojem življenju in tudi veliko mojih znancev počne isto. Veliko več ljudi kot kdajkoli prej sprašuje: ,Kdo sploh smo? Kakšen je naš smoter?‘«

Vse težje razmere

4. Zakaj nekateri dvomijo, da življenje sploh ima smoter?

⁴ Mnogi podvomijo, da ima življenje smoter, ko vidijo, da so življenjske razmere vse slabše. Po vsem svetu je več kot milijarda ljudi resno bolnih ali pa nedohranjenih. Zaradi tega samo v Afriki vsako leto umre okoli deset milijonov otrok. Število prebivalcev na Zemlji, ki se zdaj bliža 6 milijardam, se še vedno vsako leto poveča za več kot 90 milijonov, več kot 90 odstotkov tega prirastka pa pride na dežele v razvoju. Zaradi nenehne rasti prebivalstva so vse večje potrebe po hrani, stanovanjih in novih tovarnah, kar povzroča nadaljnjo škodo prsti, vodi in zraku, zaradi industrijskih in ostalih onesnaževalcev.

5. Kaj se dogaja z rastlinstvom po svetu?

⁵ Revija World Military and Social Expenditures 1991 poroča: »Vsako leto uničimo za celo Veliko Britanijo gozdov. Če se bo (s sečnjo) nadaljevalo s sedanjo hitrostjo, bomo do leta 2000 v vlažnem tropskem predelu posekali že 65 odstotkov gozdov.« Po podatkih urada Združenih narodov, posekajo v teh predelih po deset dreves na eno posajeno; v Afriki je to razmerje celo 20 proti 1. Tako se širijo suhi, ogoleli predeli, vsako leto pa v poljedelske namene uničijo področje v velikosti Belgije.

6., 7. Naštejte nekaj problemov, ki jih svetovni voditelji niso zmožni rešiti! Na kateri vprašanji je zato še potrebno odgovoriti?

⁶ Obenem je v 20. stoletju v vojnah umrlo štirikrat več ljudi kot prej v štirih stoletjih skupaj. Vsepovsod so v porastu kazniva dejanja, še posebej nasilje. Razpad družine, uživanje  mamil, aids, spolno prenosljive bolezni in ostali negativni dejavniki življenje še dodatno otežujejo. Svetovni voditelji pa za mnoge težave, ki tlačijo človeško družino, niso zmožni najti rešitve. Zato je čisto razumljivo, da se ljudje sprašujejo, kakšen je smoter življenja?

⁷ Kako pa so se tega vprašanja lotili učenjaki in verski vodje? So po vseh teh stoletjih našli zadovoljiv odgovor?

Kaj pravijo oni

8., 9. a) Kaj je o življenjskem smotru povedal kitajski učenjak? b) Kaj je izjavil moški, ki je preživel nacistična taborišča smrti?

⁸ Konfucionistični učenjak Tu Wei-Ming je dejal: »Osnovni pomen življenja najdemo v našem vsakdanjem, človeškem bivanju.« Potemtakem naj bi se ljudje še naprej rojevali, se borili za obstoj in umirali. Takšen pogled pa nam zbuja kaj malo upanja. Ali je to sploh pravi pogled?

⁹ Elie Wiesel, ki je med drugo svetovno vojno preživel nacistična taborišča smrti, pripominja: »,Zakaj smo tukaj?‘ je najpomembnejše vprašanje, s katerim se mora človek soočiti. . . . Kljub nesmiselni smrti, ki sem jo videl, verjamem, da življenje ima smisel.« Vendar pa ni vedel povedati, kakšen naj bi ta smisel bil.

10., 11. a) Kako je neki urednik pokazal, da človek nima odgovorov? b) Zakaj pogled razvojnega znanstvenika ne zadovoljuje?

¹⁰ Urednik Vermont Royster je izjavil: »Ko premišljamo o samem človeku, . . . o njegovem položaju v tem vesolju, smo zelo malo napredovali od takrat, ko se je čas začel. Še vedno se bodemo z vprašanji kot so: kdo smo, zakaj sploh živimo in kakšna je naša prihodnost.«

¹¹ Razvojni znanstvenik Stephen Jay Gould pa ugotavlja: »Lahko sicer hrepenimo po ,višjem‘ odgovoru, toda tega preprosto ni.« Za evolucionista kakršen je on, je življenje pač boj za preživetje najsposobnejših, smrt pa vse skupaj konča. Tudi v takšnem pogledu ni upanja. In tudi tokrat se lahko vprašamo — ali je to sploh pravi pogled?

12., 13. Kako na to vprašanje gledajo cerkveni voditelji? Ali nas kaj bolj zadovoljijo od svetnih opazovalcev?

¹² Mnogi verski voditelji pravijo, da je smoter življenja ta, da posameznik na tem svetu pravilno živi, tako da lahko gre njegova duša po smrti v nebesa in ostane tam za večno. Po drugi strani pa slabe čakajo v peklu večne muke. Vendar pa bo po tem verovanju življenje na zemlji še vedno bolj ali manj nezadovoljivo, tako kot je to večinoma bilo skozi vso zgodovino. Toda če je Bog hotel, da bi ljudje živeli kot angeli v nebesih, zakaj jih ni takoj ustvaril takšne, kot so angeli?

¹³ Celo duhovniki imajo težave s takšnimi pogledi. Dr. W. R. Inge, nekdanji dekan londonske katedrale St. Paul‘s Cathedral, je nekoč dejal: »Vse življenje sem se krčevito trudil dognati kakšen je življenjski smoter. Poskusil sem odgovoriti na tri vprašanja, ki so se mi zmeraj zdela temeljnega pomena: vprašanje  večnosti, vprašanje človekove osebnosti in vprašanje zla. Pa mi je spodletelo. Odgovoril nisem niti na eno.«

Posledice

14., 15. Kako nasprotujoči si pogledi vplivajo na mnoge ljudi?

¹⁴ Kakšne pa so posledice tako različnih predstav učenjakov in verskih vodij glede vprašanja o življenjskem smotru? Mnogi se odzivajo tako, kot se je neki starejši moški: »Skoraj vse življenje se že sprašujem, zakaj sem tukaj. Tudi če je kakšen smoter, me to zdaj prav nič več ne briga.«

¹⁵ Precejšnje število tistih, ki ogledujejo vso to množino različnih pogledov med svetovnimi religijami sklepa, da pravzaprav sploh ni pomembno, kaj kdo veruje. Zdi se jim, da je religija zgolj sredstvo za razbremenitev razuma, da je pač nekaj, kar človeku priskrbi malce miru in tolažbe, da se lahko uspešno spoprijema z življenjskimi problemi. Drugim pa se zdi, da je religija zgolj navadno praznoverje. Imajo občutek, da religija kljub večstoletnemu razglabljanju ni odgovorila na vprašanje o življenjskem smotru, niti ni izboljšala življenja navadnih ljudi. Prej nasprotno, saj zgodovina kaže, da so religije sveta pogosto ovirale človeštvo pri napredku in podpihovale mržnjo in vojne.

16. Kako pomembno je lahko, če najdemo življenjski smoter?

¹⁶ Ali je potem sploh pomembno najti resnico glede smotra življenja? Psihiater Viktor Frankl odgovarja: »Prizadevanje, da bi našel smisel življenja, je osnovno gibalo človeka. . . . Upam si trditi, da v svetu ni stvari, ki lahko človeku tako uspešno pomaga preživeti v še tako groznih razmerah, kot ravno védenje, da v življenju je neki smisel.«

17. Kateri vprašanji si moramo zastaviti?

¹⁷ Ker človeške filozofije in religije niso uspele zadovoljivo pojasniti, kaj je smoter življenja, kam naj gremo, da bi ga odkrili? Ali je kje vir višje modrosti, ki bi nam o tem povedal resnico?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 4]

»Vsako leto uničimo za celo Veliko Britanijo gozdov«

[Slika na strani 5]

»Skoraj vse življenje se že sprašujem, zakaj sem tukaj«