3. del

Edinstveni vir višje modrosti

1., 2. Zakaj naj bi Biblijo natančno preiskali?

¹ Ali je ta višja modrost zapisana v Bibliji? Ali nam lahko ona dá prave odgovore na pomembna vprašanja, ki se tičejo smotra življenja?

² Biblija je prav gotovo vredna, da jo natančno preiščemo. Eden od razlogov je ta, da je to najbolj nenavadna knjiga, kar jih je bilo spisanih, knjiga, ki se tudi zelo razlikuje od vseh ostalih knjig. Razmislite o naslednjih dejstvih.

Najstarejša in najbolj razširjena knjiga

3., 4. Koliko je Biblija stara?

³ Biblija je najstarejša vseh knjig, saj so bili nekateri njeni deli spisani pred 3500 leti. Kar nekaj stoletij je starejša od katerekoli svete knjige. Prva od 66 knjig, kolikor jih vsebuje, je nastala približno tisoč let pred Budovimi in Konfucijevimi spisi in približno dva tisoč let pred Mohamedovimi.

⁴ Zgodovina, ki jo popisuje Biblija, seže do samega začetka človeške družine in razlaga, kako smo se znašli na zemlji. Ponese nas celo v čas pred ustvaritvijo ljudi in nam pove vse o nastanku zemlje.

5. Koliko antičnih biblijskih rokopisov obstaja v primerjavi z antičnimi svetnimi besedili?

⁵ Pri ostalih verskih, pa tudi svetnih knjigah je ohranjenih le nekaj njihovih starih rokopisnih prepisov. Pri Bibliji pa obstaja kar okoli 11.000 rokopisnih prepisov cele knjige  ali njenih delov, v hebrejščini ali grščini; nekateri med njimi so le malo mlajši od originalov. Kljub vsem mogočnim silnim napadom, uperjenim zoper Biblijo, so ti rokopisi preživeli.

6. Kako razširjena je Biblija?

⁶ Biblija je tudi daleč najbolj razširjena knjiga v zgodovini. Natisnjenih je bilo približno tri milijarde biblij ali njenih delov, v okoli dva tisoč jezikih. Trenutno naj bi 98 odstotkov Zemljanov imelo možnost dobiti Biblijo v materinem jeziku. Nobena druga knjiga ni niti približno tako razširjena.

7. Kaj lahko rečemo o točnosti Biblije?

⁷ Poleg tega pa se nobena druga staroveška knjiga ne more meriti z Biblijo v točnosti. Znanstveniki, zgodovinarji, arheologi, geografi, jezikoslovci in ostali nenehno potrjujejo pravilnost biblijskih pripovedi.

Znanstvena točnost

8. Kako točna je Biblija tam, kjer se dotika znanosti?

⁸ Biblija sicer ni bila napisana kot znanstveno delo; toda kadar se dotika stvari, ki so v domeni znanosti, se z njo povsem sklada. Ostale staroveške knjige, ki jih imajo za svete, pa vsebujejo mite, netočnosti in že kar prave neresnice. Poglejte samo štiri od mnogih primerov znanstvene točnosti Biblije.

9., 10. Kaj Biblija, namesto da bi odražala neznanstvene predstave svojega časa, pove o opori zemlje?

⁹ O umeščenosti zemlje v prostor. V starih časih, ko so Biblijo šele začeli pisati, so veliko razglabljali o tem, kako neki je zemlja umeščena v prostor. Nekateri so bili prepričani, da jo nosijo štirje sloni, ki stojijo na velikanski morski želvi. Aristotel, grški filozof in učenjak iz četrtega stoletja p. n. š., je učil, da zemlja pač ne more viseti v praznem prostoru. Zato je učil, da so nebeška telesa trdno pritrjena na površino masivnih, prozornih obročev; en obroč naj bi bil ugnezden v drugega. Na središčnem obroču naj bi menda bila zemlja, na zadnjem pa naj bi bile pritrjene zvezde.

¹⁰ Biblija pa, namesto da bi odražala takšen čuden, neznanstven pogled, kakršen je bil v veljavi takrat, ko so jo pisali, ampak čisto enostavno pove (okoli 1473 p. n. š.): »[Bog] zemljo obeša na ničemer.« (Job 26:7) Izvirna Hebrejska beseda, ki je tukaj prevedena z »nič«, pomeni »popolnoma nič«, in se v Bibliji  pojavi samo na tem mestu. Učenjaki priznavajo, da je slika zemlje v praznem prostoru za tiste čase fantastično videnje. V Theological Wordbook of the Old Testament piše: »Jobova knjiga 26:7 presenetljivo slika takrat znani svet, kako visi v vesolju, ter s tem prehiteva znanstvena odkritja v prihodnosti.«

11., 12. Kdaj so ljudje doumeli resnico iz Jobove knjige 26:7?

¹¹ Biblijska, čisto točna ugotovitev, je več kot 1100 let starejša od Aristotelove. Pa vendar so Aristotelove poglede učili kot dejstvo še približno 2000 let po njegovi smrti! Nazadnje je 1687 n. š. Sir Isaac Newton objavil svoje izsledke, da namreč zemljo, glede na ostala nebesna telesa, drži v praznem prostoru medsebojna privlačnost oziroma težnost. Toda to se je zgodilo skoraj 3200 let po tem, ko je Biblija z lahkotno preprostostjo povedala, da je zemlja obešena »na ničemer«.

¹² Da, pred skoraj 3500 leti je Biblija pravilno zapisala, da zemlja nima vidne opore in ta predstava se sklada z zakoni o težnosti in gibanju, do katerega so prišli mnogo kasneje. »Kako je Job mogel poznati resnico,« se sprašuje neki učenjak, »je vprašanje, ki ga tisti, ki zanikajo navdihnjenost Svetega pisma, težko razrešijo.«

13. Kaj so ljudje stoletja nazaj mislili o obliki zemlje, toda kaj je to razmišljanje spremenilo?

¹³ O obliki zemlje. V The Encyclopedia Americana piše: »Najstarejša znana predstava o obliki zemlje je, da je zemlja ravna in toga ploskev v središču vesolja. . . . Predstavo o okrogli zemlji so bolj na splošno sprejeli šele v renesansi.« Nekateri prvi pomorščaki so se celo bali, da bodo odjadrali prek roba zemeljske ploskve. Toda potem so iznašli kompas in nekatere druge pripomočke, tako da so lahko potovali veliko dlje po morjih. Neka druga enciklopedija pojasnjuje, da so ta »potovanja in odkrivanja« »dokazala, da je zemlja okrogla in ne ploščata, kot so ljudje po večini domnevali.«

14. Kako je Biblija opisala obliko zemlje in koliko je ta opis star?

¹⁴ Dolgo pred temi potovanji, okoli 2700 let nazaj, pa so v Biblijo zapisali: »On je, ki prestoluje nad krogom zemlje.« (Izaija 40:22, EI) Hebrejska beseda, ki je tukaj prevedena s »krog«, lahko pomeni tudi »krogla«, kot to zapisujejo različni priročniki. Drugi prevodi pa na tem mestu zapišejo »okrožje zemeljsko« (A. Chraska) ali »okrogla zemlja« (Moffat).

15. Zakaj neznanstvene predstave o zemlji na Biblijo niso vplivale?

¹⁵ Na Biblijo torej niso vplivale neznanstvene predstave o opori zemlje in njeni obliki, ki so takrat prevladovale. Vzrok za to je preprost: avtor Biblije je tudi Stvarnik vesolja. Ker je ustvaril zemljo, bi pač moral vedeti, na čem je obešena in kakšne oblike je. Ko je navdihoval Biblijo, je poskrbel, da se vanjo niso vmešale neznanstvene predstave, ne glede na to, koliko so drugi ljudje takrat dali nanje.

16. Kako se zgradba živih bitij sklada z biblijskim opisom?

¹⁶ O zgradbi živih bitij. »Tedaj upodobi GOSPOD Bog človeka iz prahu zemeljskega, « je zapisano v 1. Mojzesovi knjigi 2:7. V The World Book Encyclopedia piše: »Vsi kemijski elementi, iz katerih so zgrajena živa bitja, so tudi v neživi naravi.« Vse osnovne kemijske elemente, iz katerih so zgrajena živa bitja, tudi človek, torej najdemo v sami zemlji. To pa se ujema z Biblijskim opisom snovi, ki jo je Bog uporabil pri ustvarjanju ljudi in ostalih živih bitij.

17. Kakšna je resnica o nastanku živih bitij?

¹⁷ »Po svoji vrsti.« Biblija pripoveduje, da je Bog ustvaril prvi človeški par in da iz njiju izhajajo vsi ljudje (1. Mojzesova 1:26-28; 3:20). Pravi, da je tako tudi pri vseh ostalih živih bitjih, kot so ribe, ptice in sesalci; tudi one se razmnožujejo »po svojih vrstah« (1. Mojzesova 1:11, 12, 21, 24, 25, EI). Ravno to pa znanstveniki nahajajo v naravi, namreč da ima vsako živo bitje starše svoje vrste. In to brez izjeme. Fizik Raymo glede tega pripominja: »Življenje se rojeva iz življenja; to se dogaja ves čas, v vsaki celici. Toda kako bi življenje vzniknilo iz neživega? To je v biologiji eno pomembnejših vprašanj, na katerega še ni odgovora, biologi pa do zdaj ne morejo ponuditi več od golega ugibanja. Neživa materija se je morala na neki način presnoviti, nekako tako, kot da je živa. . . . Konec koncev pa je avtor Geneze mogoče imel kar prav.«

Zgodovinska točnost

18. Kaj je o zgodovinski točnosti Biblije povedal neki odvetnik?

¹⁸ V Bibliji pa je tudi točno popisana staroveška zgodovina, bolj točno kot v kateri drugi knjigi. Knjiga A Lawyer Examines the Bible takole poudarja njeno zgodovinsko točnost: »Medtem ko povesti, legende in zmotna pričevanja pazljivo postavljajo kraj dogajanja nekam daleč in v nedoločen čas, ter tako kršijo prvo pravilo dobrega zagovora, ki se ga odvetniki držimo, namreč da ,mora izjava podati čas in kraj‘, pa nam biblijske pripovedi za čas in kraj dogajanja povedo izjemno natančno.«

19. Kaj neki slovar pove o biblijskem opisu zgodovinskih nadrobnosti?

¹⁹ Slovar The New Bible Dictionary pove: »Svojo pripoved [avtor Apostolskih del] postavlja v takraten prostor in čas; na njegovih straneh najdemo vse polno omemb mestnih sodnoupravnih uradnikov, upraviteljev cesarskih provinc, deželnih kraljev in podobno; vse te omembe se vsakič znova izkažejo za čisto prave glede kraja in časa dogajanja.«

20., 21. Kaj je o biblijski zgodovini povedal neki svetopisemski učenjak?

²⁰ S. Austin Allibone pa v The Union Bible Companion zapiše: »Sir Isaac Newton . . . se je odlikoval tudi kot presojevalec antičnih besedil in je karseda skrbno preiskoval Sveto pismo. Kako ga je presodil? ,V Novi zavezi,‘ pravi, ,nahajam daleč zanesljivejša znamenja pristnosti kot pa v kateri si že bodi profani [svetni] zgodovini.‘ Dr. Johnson pa meni, da razpolagamo z več pričevanji o tem, da je Jezus Kristus umrl na Kalvariji, tako kot to navajajo evangeliji, kakor pa o tem, da je Julij  Cezar umrl na Kapitolu. Imamo pa še veliko več.«

²¹ Isti vir še pristavlja: »Vprašajte človeka, ki pravi, da ne verjame v resničnost evangelijske zgodovine, na podlagi česa potem verjame, da je Cezar umrl na Kapitolu, ali da je leta 800 Karla Velikega Papež Leon III. okronal za cesarja zahodnega cesarstva. . . . Po čem veste, da je res kdaj živel človek, ki so mu rekli Karel I., da so ga obglavili in da je namesto njega zavladal Oliver Cromwell? . . . Da je težnostni zakon odkril sir Isaac Newton, priznavajo vsi . . . To, da so ti ljudje storili vse to, kar smo ravnokar navedli, pač verjamemo, in to zato, ker za resničnost navedenega govorijo zgodovinska pričevanja. . . . In če kdo po vseh teh dokazih še vedno noče verjeti, enostavno odnehamo, češ, ta nebodigatreba je bodisi tako zadrt ali pa tako za luno, da mu ni več pomoči.«

22. Zakaj nekateri Biblije nikakor nočejo sprejeti kot pristno knjigo?

²² Zaključuje pa ta vir takole: »Kaj naj si potem mislimo o ljudeh, ki navzlic obilici zbranih dokazov o pristnosti Svetega pisma še vedno vztrajajo pri tem, da jih to ne prepriča? . . . Mirne duše lahko iz tega izvedemo sklep, da je glavni krivec za to srce, ne pa glava: nočejo namreč verjeti nečemu, kar bi jim zbilo ponos in jih prejkone prisililo k drugačnemu življenju.«

Notranja ubranost in prostodušnost

23., 24. Zakaj je notranja ubranost Biblije tako nenavadna?

²³ Zamislite si, da bi neko knjigo začeli pisati za časa rimskega cesarstva, nadaljevali s pisanjem ves srednji vek, končali pa v našem 20. stoletju, pri tem pa bi v pisanje vključevali veliko pisateljev. Kakšna bi po vašem pričakovanju morala biti knjiga, če bi v njeno pisanje bila vključena tako raznolika paleta pisateljev: vojaki, kralji, duhovniki, ribiči, pastirji in zdravniki? Bi pri takšni knjigi pričakovali ubranost in logično povezanost? »Komajda!« boste verjetno rekli. Biblijo pa so pisali ravno v takšnih okoliščinah. Pa je kljub temu ubrana od prve do zadnje strani, ne samo v osnovni zamisli, ampak tudi v najmanjših podrobnostih.

²⁴ Biblija je zbirka 66 knjig, ki jih je okoli 40 pisateljev pisalo v razdobju 1600 let; začeli so 1513 p. n. š., končali pa 98 n. š. Pisatelji so bili iz različnih družbenih slojev, mnogi med njimi pa z ostalimi niso imeli stikov. In vendar je končni rezultat knjiga, ki ves čas sledi osnovni, skozinskoz logično povezani témi, kot bi jo pisal en sam človek. Čeprav so nekateri prepričani, da je Biblija delo zahodne civilizacije, so jo v resnici pisali orientalci.

25. Ali trditve biblijskih pisateljev podpirajo poštenost in iskrenost Biblije?

²⁵ Medtem ko večina pisateljev iz davnine poroča zgolj o svojih uspehih in krepostih, pa biblijski pisatelji odkrito, brez dlake na jeziku priznavajo svoje napake, pa tudi neuspehe svojih kraljev in glavarjev. V 4. Mojzesovi knjigi 20:1-13 in 5. Mojzesovi knjigi 32:50-52 je Mojzes, čeprav sam avtor teh knjig, opisal svojo napako. V Jonovi knjigi 1:1-3 in 4:1 so popisani Jonovi spodrsljaji, čeprav je knjigo spisal Jona sam. Matevžev evangelij 17:18-20; 18:1-6; 20:20-28 in 26:56 pa popisuje slabe lastnosti Jezusovih apostolov. Poštenost in prostodušnost biblijskih pisateljev torej podpira njihovo trditev, da jih je navdihoval Bog.

Njena najbolj svojska poteza

26., 27. Zakaj je Biblija tako točna v znanstvenih in ostalih zadevah?

²⁶ Biblija sama odkriva, zakaj je tako točna v znanstvenih, zgodovinskih in ostalih zadevah, ter zakaj je tako ubrana in iskrena. Razkriva namreč, da je njen avtor Vrhovno bitje, vsemogočni Bog, Stvarnik vesolja. Biblijske pisatelje je uporabil zgolj kot pisarje in jih je s svojo delujočo močjo spodbudil, da so zapisali vse, za kar jih je pač navdihnil.

²⁷ Apostol Pavel je v Biblijo zapisal: »Vse Sveto pismo je navdihnjeno od Boga in koristno  za poučevanje, svarjenje, za poboljševanje in vzgojo v pravičnosti, da bi bil božji človek popoln in primeren za vsako dobro delo.« Apostol Pavel pa je rekel tudi tole: »Da ste božje oznanilo, ki ste ga prejeli od nas, sprejeli ne kot človeško besedo, ampak, kar dejansko je, kot božjo besedo.« (2. Timoteju 3:16, 17; 1. Tesaloničanom 2:13, oboje EI)

28. Od kod torej Biblija prihaja?

²⁸ Biblija ima torej enega samega avtorja: Boga. Za nekoga, ki ima tako spoštovanje zbujajočo moč, je bilo prav gotovo enostavno poskrbeti, da se je besedilna celovitost vsega napisanega ohranila do današnjih dni. O tem je sir Frederick Kenyon, ena poglavitnih avtoritet za biblijske rokopise, leta 1940 dejal: »Zdaj je odstranjena še zadnja osnova za kakršenkoli dvom o tem, da Sveto pismo ni prišlo do nas v bistvu takšno, kot je bilo zapisano.«

29. Kako lahko ponazorimo Božjo sporočilno sposobnost?

²⁹ Ljudje zmorejo na zemljo pošiljati radijske in televizijske signale na tisoče kilometrov daleč, iz vesolja. Vesoljske sonde so že poslale na zemljo čisto prave informacije in slike s planetov, ki so oddaljeni več sto milijonov kilometrov. Tisti, ki je ustvaril človeka in radijske valove, pa lahko prav gotovo stori vsaj toliko. Zanj je moralo biti res enostavno s svojo mogočno silo prenesti besede in slike v razum tistih, ki jih je izbral za pisanje Biblije.

30. Ali Bog želi, da bi ljudje spoznali, kakšne so njegove namere z njimi?

³⁰ Poleg tega je še veliko stvari v zvezi z zemljo in življenjem na njej, ki tudi pričujejo, da se Bog zanima za človeštvo. Potemtakem je čisto razumljivo, da hoče pomagati ljudem spoznati, kdo je in kakšne so njegove namere z njimi, to pa tako, da je vse to jasno popisal v knjigi, trajnem dokumentu.

31. Zakaj je zapisano navdihnjeno sporočilo veliko več vredno od ustno prenesene informacije?

³¹ Pomislite tudi, koliko več je vredna knjiga, ki je njen avtor Bog, v primeri z informacijami, ki bi bile med ljudi prenesene zgolj po ustnem izročilu. Ustno izročilo ne bi bilo zanesljivo, saj bi ga ljudje prenašali po svojih besedah in bi se sčasoma izkrivilo. Informacije, ki bi jih prenašali ustno, bi prilagodili svojemu gledišču. Za stalen zapis, navdihnjen od Boga, je pač veliko manj verjetno, da bi vseboval napake. Knjigo se lahko tudi razmnoži in prevede, ter tako koristi ljudem, ki govorijo druge jezike. Ali potem ni razumno, da nam je naš Stvarnik ravno na ta način priskrbel informacije? Seveda je več kot razumno, še posebej, ker nam tudi sam Stvarnik zagotavlja, da je to njegovo delo.

Uresničitev prerokovanja

32.–34. Česa ne moremo najti v nobeni knjigi, razen v Bibliji?

³² V oporo temu nosi Biblija še posebej izrazito znamenje božanskega navdiha: je preroška knjiga in njene prerokbe so se že in se še vedno zanesljivo uresničujejo.

³³ Biblija je na primer zelo podrobno napovedala uničenje starodavnega Tira, padec  Babilona, ponovno pozidavo Jeruzalema ter vzpon in padec medo-perzijskih in grških kraljev. Te prerokbe so bile tako točne, da so nekateri kritiki, sicer brezuspešno trdili, da so jih napisali potem, ko so se vsi ti dogodki že zgodili. (Izaija 13:17-19; 44:27-45:1; Ezekiel 26:3-6; Daniel 8:1-7, 20-22)

³⁴ Prerokbe, ki jih je izrekel Jezus glede uničenja Jeruzalema 70 n. š., so se tudi točno spolnile (Lukež 19:41-44; 21:20, 21). Prerokbe, ki sta jih za »zadnje dni« napovedala Jezus in apostol Pavel, pa se do zadnje nadrobnosti uresničujejo ravno v našem času (2. Timoteju 3:1-5, 13; Matevž 24; Marko 13; Lukež 21).

35. Zakaj so biblijska prerokovanja lahko prišla samo od Stvarnika?

³⁵ Noben človek, pa naj bo še tako razumen, ne more tako točno napovedati, kaj se bo zgodilo v prihodnosti. To lahko stori le najmočnejši in najmodrejši Stvarnik vesolja, kot piše v 2. Petrovem pismu 1:20, 21 (EI): »Nobena prerokba v Svetem pismu ni stvar zasebne razlage. Nikoli namreč nobena prerokba ni bila izrečena na človeško pobudo, pač pa so ljudje, navdihovani od Svetega Duha, govorili v imenu Boga.«

Ona odgovarja

36. Kaj nam Biblija pove?

³⁶ Biblija torej na različne načine dokazuje, da je navdihnjena Beseda Vrhovnega bitja. Kot takšna nam pove, zakaj sploh smo na zemlji, zakaj je toliko trpljenja, kaj nas še čaka in kako se bodo razmere obrnile na bolje. Razodeva nam, da obstaja vrhovni Bog, ki je ljudi in zemljo ustvaril z namenom in da bo ta njegov namen spolnjen (Izaija 14:24). Biblija tudi razkriva, kakšna je prava vera in kako jo lahko najdemo. Ta knjiga je torej edini vir višje modrosti, ki nam lahko postreže z resnico o vseh pomembnih življenjskih vprašanjih (Psalm 146:3; Pregovori 3:5; Izaija 2:2-4).

37. Kaj naj bi se vprašali glede krščanstva?

³⁷ Resda je obilo dokazov za pristnost in resničnost Biblije, toda ali vsi, ki pravijo, da jo sprejemajo, tudi delajo po njenih naukih? Premislite na primer o narodih krščanstva, o narodih, ki trdijo, da živijo krščansko. Biblija jim je na voljo že mnogo stoletij. Toda ali njihovo razmišljanje in ravnanje v resnici odraža Božjo vzvišeno modrost?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 11]

Sir Isaac Newton je domneval, da je težnost tista, ki zemljo glede na ostala nebesna telesa drži v praznem prostoru

Učenjaki priznavajo, da je slika zemlje v praznem prostoru, kakršno slika Biblija, za tiste čase fantastično videnje

[Slika na strani 12]

Nekateri prvi pomorščaki so se celo bali, da bodo odjadrali prek roba zemeljske ploskve

[Slika na strani 13]

Več dokazov imamo za obstoj Jezusa Kristusa, kot pa da so živeli Julij Cezar, Karel Veliki, Oliver Cromwell ali papež Leon III

[Slika na strani 15]

Titov slavolok zmage v Rimu potrjuje uresničenje prerokb, ki jih je o razrušenju Jeruzalema 70 n. š. izrekel Jezus