2. del

Kdo bi nam lahko povedal

1., 2. Kako najlažje izvemo, zakaj je bilo nekaj narejeno?

¹ Kdo bi nam lahko povedal, kaj je v resnici smoter življenja? Vzemimo, da bi obiskali konstruktorja in ga videli kako izdeluje zelo zapleteno napravo, vendar pa ne bi mogli dognati, za kakšno napravo gre, kako bi mogli to izvedeti? Še najboljše bi bilo vprašati kar samega konstruktorja.

² Kako pa je potem s čudovito načrtnostjo, ki nam jo kaže zemlja, kamorkoli se ozremo; recimo vsa živa bitja, vse tja do najmanjše žive celice? Celo veliko manjše molekule in atomi znotraj celice so prečudovito načrtovani in urejeni. Kaj pa sijajno načrtovan človeški razum? Ali pa naše osončje, ali naša galaksija, ali Rimska cesta, sámo vesolje? Ali vse te spoštovanje zbujajoče stvaritve ne zahtevajo Načrtovalca? Prav gotovo bi nam on lahko povedal, zakaj je vse to sploh zasnoval.

Ali se je življenje začelo po naključju

3., 4. Kakšna je verjetnost, da bi življenje nastalo naključno?

³ The Encyclopedia Americana ugotavlja »neverjetno stopnjo kompleksnosti in organiziranosti živih bitij« ter pove: »Nadrobnejši pregled cvetlic, žuželk in sesalcev odkrije domala neverjetno natančno razvrstitev posameznih delov.« Britanski zvezdoslovec sir Bernard Lovell je glede kemične zgradbe živih organizmov zapisal: »Verjetnost, . . . da bi ena najmanjših beljakovinskih molekul nastala naključno, je nepojmljivo majhna. . . . Dejansko je enaka ničli.«

⁴ Podobno je povedal tudi zvezdoslovec Fred Hoyle: »Celotno ogrodje tradicionalne biologije še vedno sloni na tem, da je življenje nastalo po naključju. Toda več ko biokemiki odkrivajo o spoštovanje zbujajoči kompleksnosti  življenja, bolj je očitno, da so možnosti za čisto naključen začetek tako majhne, da jih lahko kar izključimo. Življenje ni moglo nastati naključno.«

5.–7. Kako molekularna biologija potrjuje, da življenje ni moglo nastati naključno?

⁵ Molekularna biologija, ena mlajših vej znanosti, preučuje žive stvari na genetski, molekularni in atomski ravni. Molekularni biolog Michael Denton takole govori o dosedanjih iztržkih: »Najenostavnejša znana vrsta celic je tako zelo zamotano zgrajena, da je nemogoče sprejeti zamisel, da bi takšna stvar lahko nastala po nekakšnem čudnem, praktično neverjetnem naključju.« »Vendar pa ni samo zamotana zgradba živih organizmov tako neverjetno izzivalna, tukaj je še neverjetna bistroumnost, ki se tako pogosto kaže v njihovi zasnovi.« »Na molekularni ravni . . . prideta genialna biološka zasnova in popolnost doseženega najbolj do izraza.«

⁶ Denton še pravi: »Kamorkoli pogledamo, kolikorkoli globoko se spustimo, vedno in povsod najdemo izjemno prefinjenost in bistroumnost, ki minimalizirata predstavo o naključju. Ali je res verjetno, da bi naključen proces lahko izoblikoval stvarnost, pri kateri je kompleksnost njenega najmanjšega elementa, funkcionalne beljakovine ali gena, daleč nad našimi ustvarjalnimi sposobnostmi, stvarnost, ki je pravo nasprotje naključju in ki v vsem prekaša katerikoli izdelek človekovega uma?« Pravi pa še: »Med živo celico in najvišje organiziranim neživim sistemom, kot sta na primer kristal ali snežinka, obstaja neverjetno velik, nepremostljiv prepad.« Chet Raymo, profesor fizike, pa pravi: »Globoko sem presunjen . . . Videti je, kot bi bila vsaka molekula čudežno načrtovana za svojo nalogo.«

⁷ Molekularni biolog Denton zaključuje, da »tisti, ki še naprej dogmatično trdijo, da je vsa ta nova stvarnost posledica golega naključja,« verjamejo v mit. Pravzaprav je darvinistično prepričanje v naključni nastanek vsega živega poimenoval kar »véliki kozmogónični mit dvajsetega stoletja.«

Ni načrta brez načrtovalca

8., 9. S primerom ponazorite, da za vsakim načrtom stoji načrtovalec!

⁸ Verjetnost, da bi neživa snov slučajno, po nekakšnem čudnem naključju oživela, je tako zelo meglena, da je že kar nemogoča. Vsa ta prečudovito načrtovana živa bitja na zemlji se pač niso mogla znajti tukaj po naključju; končno, vse, kar je načrtovano, potrebuje načrtovalca. Ali morda veste za kakšno izjemo? Saj je ni. Bolj ko je načrt zamotan, umnejši mora biti načrtovalec.

⁹ Vse skupaj lahko ponazorimo tudi takole: Ko vidimo sliko, se strinjamo, da obstaja slikar. Ko beremo knjigo, se strinjamo, da obstaja pisatelj. Ko vidimo hišo, se strinjamo, da obstaja graditelj. Ko vidimo semafor, vemo, da obstaja zakonodajalec. Tisti, ki so te stvari naredili, so pri tem imeli določen namen. Čeprav mogoče ne vemo vsega o ljudeh, ki so te stvari zasnovali, še ne dvomimo v njihov obstoj.

10. Katere dokaze za Vrhovnega načrtovalca lahko vidimo?

 ¹⁰ Podobno lahko dokaz za obstoj Vrhovnega načrtovalca vidimo v načrtnosti, redu in zamotani zgradbi živih bitij tukaj na zemlji. Vse to namiguje na Vèléum. To velja tudi za načrtnost, red in zamotano zgradbo vesolja, z milijardami galaksij in milijardami zvezd v vsaki od njih. Vsa ta nebeška telesa nadzorujejo natančni zakoni, kot na primer tisti za nadzor gibanja, toplote, svetlobe, zvoka, elektromagnetizma in težnosti. So lahko zakoni brez zakonodajalca? Dr. Wernher von Braun, raketni strokovnjak, je dejal: »Naravni zakoni vesolja so tako natančni, da brez težav naredimo vesoljsko plovilo, ki bo poletelo na mesec, čas njegovega poleta pa določimo do delčka sekunde natančno. Te zakone je moral nekdo postaviti.«

11. Zakaj ne bi smeli zanikati obstoja Vrhovnega načrtovalca samo zato, ker ga ne moremo videti?

¹¹ Resda Vrhovnega načrtovalca in Zakonodajalca ne moremo videti na svoje oči. Toda, ali mogoče zanikamo stvari kot so težnost, magnetizem, elektrika in radijski valovi, samo zato, ker jih ne moremo videti? Ne, seveda ne, saj lahko opazujemo njihov učinek. Zakaj bi potem zanikali obstoj Vrhovnega načrtovalca in Zakonodajalca, samo zato, ker ga ne moremo videti, lahko pa opazujemo posledice njegovega presenetljivega dela?

12., 13. Kaj o stvarnikovem obstoju govore dokazi?

¹² Paul Davies, profesor fizike, sklepa, da človekov obstoj ni zgolj kaprica usode. Takole pravi: »Nekdo je prav zares hotel, da smo tukaj.« Glede vesolja pa je dejal: »Moje znanstveno delo me vse bolj in bolj utrjuje v prepričanju, da je fizično vesolje zgrajeno s tako osupljivo bistroumnostjo, da ga ne moremo sprejeti zgolj kot golo dejstvo. Zdi se mi, da mora biti še globlja razlaga.«

¹³ Dokazi nam torej govorijo, da vesolje, zemlja in živa bitja na njej, niso mogli nastati zgolj naključno. Vsi tiho pričajo za sila razumnega, mogočnega Stvarnika.

Kaj pravi Biblija

14. Kaj o Stvarniku sklene Biblija?

¹⁴ Biblija, človekova najstarejša knjiga, sklepa enako. Pismo Hebrejcem, biblijska knjiga, ki jo je napisal apostol Pavel, na primer pove: »Vsako hišo pač nekdo zgradi. Tisti, ki je vse naredil, pa je Bog.« (Hebrejcem 3:4, EI) Zadnja biblijska knjiga, ki jo je spisal apostol Janez, tudi pravi: »Vreden si, naš Gospod in Bog, da prejmeš slavo, čast in moč, ker si ustvaril vse stvarstvo, po tvoji volji je vse nastalo in vse biva.« (Razodetje 4:11, EI)

15. Kako lahko ugotovimo nekatere Božje lastnosti?

¹⁵ Biblija pokaže, da četudi Boga ne moremo videti, lahko ugotovimo, kakšen je, ravno po njegovem stvarstvu. Takole pravi: »Kar se od njega [Stvarnika] ne more videti, njegova večna moč in božanstvo, to se od ustvarjenja sveta zaznava in vidi po njegovih delih.« (Rimljanom 1:20)

16. Zakaj naj bi bili veseli, da ljudje ne moramo videti Boga?

¹⁶ Biblija nas torej vodi od vzroka proti posledici. Posledica, namreč spoštovanje zbujajoče stvaritve so dokaz za razumen, mogočen Vzrok: za Boga. Lahko smo tudi hvaležni, da je neviden, saj ima kot Stvarnik vsega vesolja nedvomno tolikšno moč, da človek iz mesa in krvi ne more pričakovati, da bi ga lahko videl  in preživel. Ravno to pove tudi Biblija: »Človek me [Boga] ne more videti in ostati živ.« (2. Mojzesova 33:20)

17., 18. Zakaj bi zamisel o Stvarniku morala biti za nas zelo pomembna?

¹⁷ Zamisel o Velikem načrtovalcu, Vrhovnemu bitju — Bogu — bi za nas morala biti zelo pomembna. Če nas je ustvaril Stvarnik, potem je prav gotovo moral imeti za to razlog, smoter. Če smo bili ustvarjeni tako, da ima naše življenje smoter, potem imamo vzrok za zaupanje, da se bodo stvari za nas v prihodnosti izboljšale. V nasprotnem pač živimo in umiramo brez upanja. Zato je torej zelo pomembno, da izvemo, kakšen namen ima Bog z nami. Potem pa lahko izbiramo, ali bomo živeli skladno z njegovim namenom ali ne.

¹⁸ Biblija tudi pove, da je Stvarnik ljubeč Bog, ki zelo skrbi za nas. Apostol Pavel je povedal: »On skrbi za nas.« (1. Petrov 5:7; poglejte še: Janez 3:16 in 1. Janezov 4:8, 16) Kako zelo je Bogu mar za nas, lahko spoznamo, če pomislimo, kako čudovito, duševno in telesno, nas je ustvaril.

»Čudovito narejen«

19. Na katero resnico nas spominja psalmist David?

¹⁹ V Bibliji je zapisano priznanje psalmista Davida: »Čudovito [sem] narejen na strah zbujajoč način.« (Psalm 139:14, NW) Prav gotovo je to res, saj je Vrhovni načrtovalec človeške možgane in telo prečudovito zasnoval.

20. Kako so človeški možgani opisani v neki enciklopediji?

²⁰ Vaši možgani, na primer, so veliko bolj zamotano zgrajeni kot katerikoli računalnik. V The New Encyclopedia Britannica piše: »Prenos informacij po živčnem sistemu je bolj zamotan kot največje telefonske centrale; problemi, ki jih lahko rešujejo človeški možgani, pa daleč prekašajo zmožnosti najsposobnejših računalnikov.«

21. Kakšen sklep lahko izvedemo, potem ko smo spoznali, kaj vse zmorejo naši možgani?

²¹ Možgani hranijo na stotine milijonov dogodkov in miselnih predstav, vendar pa možgani niso samo skladišče dogodkov. Z njimi se lahko naučite žvižgati, peči kruh, govoriti tuje jezike, uporabljati računalnik, ali pa upravljati letalo. Lahko si predstavljate, kako bo na počitnicah ali pa kako slastno je sadje. Lahko razčlenjujete in delate različne stvari. Lahko načrtujete, izražate hvaležnost, ljubite in svoje misli vežete na preteklost, sedanjost, ali prihodnost. Glede na to, da ljudje nismo sposobni zasnovati nekaj, kar bi zbujalo takšno spoštovanje kot človeški možgani, potem je jasno, da ima njihov Načrtovalec modrost in sposobnosti, kakršnih nima noben človek.

22. Kaj glede človeških možganov priznavajo znanstveniki?

²² Znanstveniki glede možganov priznavajo: »Za nas je še zmeraj velika uganka, kako ta sijajno načrtovana, urejena in neverjetno zamotana naprava sploh deluje. . . . Ljudje verjetno nikdar ne bodo razrešili vseh ugank, pred katere nas možgani postavljajo.« (Scientific American) Profesor fizike Raymo pa pravi: »Če naj bom čisto iskren, še vedno ne vemo veliko o tem, kako človeški možgani shranjujejo informacije, ali kako jim jih uspe priklicati v spomin takrat, ko se nam to zahoče. . . . Človeški možgani so sestavljeni iz najmanj sto  milijard živčnih celic. Vsaka celica pa po drevesu podobnem nizu sinaps komunicira s tisočimi celicami. Možnosti takšnih medsebojnih povezav so zelo težko umljive.«

23., 24. Naštejte še nekatere čudovito zasnovane dele telesa! Kako o vsem skupaj razmišlja neki računalnikar?

²³ Vaše oči so preciznejše in bolj prilagodljive kot katerakoli kamera; so namreč barvna filmska kamera, z avtomatsko nastavitvijo ostrine in nasploh samodejnim delovanjem. Vaša ušesa zaznajo različne zvoke, dajejo pa vam še občutek za smer in ravnotežje. Vaše srce je tako močna črpalka, da niti najboljši konstruktorji ne morejo narediti takšne. Čudoviti so tudi drugi deli telesa: nos, jezik in roke pa tudi obtočila in prebavila, če omenimo le nekatere.

²⁴ Neki računalnikar, ki so ga najeli, da naredi načrt za velik računalnik, je zato takole razmišljal: »Če rabi moj računalnik načrtovalca, koliko bolj je potem potreboval nekoga tako zamotani fiziološko-kemično-biološki stroj, kakršno je moje telo, ki pa je spet neverjetno majhen del skoraj neskončnega vesolja?«

25., 26. Kaj nam Véliki načrtovalec prav gotovo more povedati?

²⁵ Kot imajo ljudje, ko izdelujejo letala, računalnike, kolesa in ostale naprave v mislih neki smoter, tako je moral imeti tudi Načrtovalec človeških možganov in telesa v mislih neki smoter, ko nas je načrtoval. Ta Načrtovalec je prav gotovo bistveno modrejši od ljudi, saj nihče med nami ne more ustvariti nič, kar bi bilo podobno njegovim stvaritvam. Ali ni potem logično, da je ravno On tisti, ki nam lahko pove, zakaj nas je ustvaril, zakaj nas je postavil sem na zemljo in kaj je pred nami?

²⁶ Ko bomo izvedeli za vse to, bomo lahko naše čudovite možgane in telo, ki smo jih dobili od Boga, uporabili za spolnjevanje našega življenjskega smotra. Toda kje bi lahko izvedeli kaj o njegovih namerah? Kje so njegove informacije o tem spravljene?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 7]

Če želimo izvedeti, zakaj je bilo nekaj zasnovano, je najboljše, da vprašamo kar načrtovalca

[Slika na strani 8]

V molekuli DNA se zrcalita kompleksnost in načrtnost vsega živega

[Slika na strani 9]

»Problemi, ki jih rešujejo človeški možgani, so daleč prevelik zalogaj tudi za najsposobnejši računalnik«