Kdo je Jehova?

KO SI je Henri Mouhot, francoski raziskovalec v 19. stoletju, v Kambodži utiral pot skozi pragozd, je prispel do širokega jarka, ki se je vil okrog nekega templja. To je bil Angkor Vat, največji verski spomenik na svetu. Mouhot je v hipu lahko rekel, da so te z mahom pokrite tvorbe delo človeških rok. »Postavil ga je nekoč kakšen starodavni Michelangelo,« je zapisal, »in je imenitnejši od česar koli, kar nam je zapustila Grčija ali Rim.« Ta kompleksna tvorba je več stoletij stala opustela in zanemarjena, a raziskovalec vseeno ni dvomil o tem, da je delo nekega načrtovalca.

Zanimivo, knjiga modrosti, napisana že stoletja pred tem, po podobnem sklepanju izjavlja: »Kajti vsako hišo napravi kdo; on pa, ki je vse napravil, je Bog.« (Hebrejcem 3:4) Kdo pa bi morda rekel: ,Dela narave so drugačna od človekovega izdelka.‘ Vendar se s tem ugovorom ne strinjajo vsi znanstveniki.

Michael Behe, izredni profesor biokemije na Univerzi ob Lehighu v Pensilvaniji, ZDA, priznava, da »biokemični sistemi niso nežive stvari«, ter nato sprašuje: »Ali se žive biokemične sisteme lahko razumsko načrtno naredi?« Potem nadaljuje in opozori, da znanstveniki danes načrtno delajo temeljne spremembe v živih organizmih z metodami, kot je to pri genetskem inženiringu. Da, oboje, žive in nežive stvari,  se lahko »napravi«! Behe je ob raziskovanju mikroskopskega sveta živih celic opazil neverjetno kompleksne sisteme, sestavljene iz komponent, ki so za svoje delovanje odvisne druga od druge. Njegov sklep? »Rezultat vsega obsežnega raziskovanja celice – raziskovanja življenja na molekularni ravni – je glasen, jasen in predirljiv krik ,načrtnost!‘.«

Kdo je torej Načrtovalec vseh teh kompleksnih sistemov?

Kdo je Načrtovalec?

Odgovor lahko najdemo v prej citirani stari knjigi modrosti – Bibliji. Ona na vprašanje, kdo je načrtno naredil vse stvari, v uvodnih besedah izjemno enostavno in jasno odgovarja: »V začetku je ustvaril Bog nebesa in zemljo.« (1. Mojzesova 1:1)

Da pa Stvarnika ne bi enačili s kom drugim, za katerega pravijo, da je Bog, se sam daje razpoznati po edinstvenem imenu: »Tako pravi Bog mogočni, Jehova, ki je ustvaril nebesa [. . .], ki je raztegnil zemljo ž njenim rastlinjem, ki daje dihanje ljudstvu, živečemu na njej.« (Izaija 42:5, 8) Bogu, ki je načrtno oblikoval vesolje ter na zemlji naredil moškega in žensko, je ime Jehova. Ampak kdo je Jehova? Kakšen Bog je? In zakaj naj bi ga vi poslušali?

Pomen njegovega imena

Kaj kot prvo pomeni Stvarnikovo ime Jehova? V hebrejskem delu Biblije je Božje ime napisano s štirimi hebrejskimi črkami (יהוה) in se pojavlja skoraj 7000-krat. Sodi se, da je ime vzročna oblika hebrejskega glagola hawáh (»postati«)  in tako pomeni »On povzroča, da postaja«. Z drugimi besedami, Jehova modro povzroča, da sam postane vse, kar mu rabi za to, da izpolni svoje namene. Za to, da izpolni svoje obljube, postane Stvarnik, Sodnik, Rešitelj, Ohranjevalec življenja in še kaj. Zraven tega pa je hebrejski glagol slovnično v nedovršni obliki. To kaže, da Jehova še vedno povzroča, da postaja spolnitelj svojih obljub. Da, on je živi Bog!

Jehovove prevladujoče lastnosti

Biblija tega Stvarnika in spolnjevalca obljub opisuje kot zelo privlačno osebnost. Jehova je sam razodel svoje značilne lastnosti in dejal: »GOSPOD, GOSPOD, usmiljen in milostljiv Bog, počasen v jezi in bogat v dobroti in zvestobi, ki ohranja dobroto tisočem, odpušča krivdo, upornost in greh.« (2. Mojzesova 34:6, 7, SSP) Jehova je orisan kot Bog dobrote. Tu uporabljeno hebrejsko besedo je mogoče prevesti tudi z »zvestovdana ljubezen«. Da bi Jehova izpolnil svoj večni namen, zvestovdano ljubi svoja stvarjenja. Ali vam takšna ljubezen ne bi bila draga?

Jehova je tudi počasen v jezi in hiter v odpuščanju naših napak. Biti s takšnim, ki ne išče napak, ampak nam jih je pripravljen odpuščati, je prijetno. Vendar to ne pomeni, da Jehova opravičuje napačno ravnanje. Izjavil je: »Jaz, GOSPOD, ljubim pravico, sovražim zlobno plenjenje.« (Izaija 61:8) Kot Bog pravice ne prenaša v nedogled brezobzirnih grešnikov, ki vztrajajo v svoji hudobiji. Tako smo lahko prepričani, da bo Jehova ob svojem času popravil krivičnost na svetu okrog nas.

Ohranjanje popolnega ravnovesja med ljubeznijo in pravico zahteva modrost. In Jehova ti lastnosti pri ravnanju z  nami čudovito uravnoveša. (Rimljanom 11:33–36) Njegovo modrost se seveda lahko vidi vsepovsod. O njej pričujejo že čudesa narave. (Psalm 104:24; Pregovori 3:19)

Biti moder pa vendarle še ni dovolj. Da Stvarnik lahko popolnoma uresniči vsako svojo zamisel, mora biti tudi izredno močan. In Biblija ga tudi res odkriva kot takšnega: »Povzdignite kvišku oči in glejte: Kdo je ustvaril vse te zvezde? On, ki vodi po številu njih vojsko [. . .]; vsled presilne moči njegove [. . .] se niti ena ne pogreša.« (Izaija 40:26) Jehova zares ima na razpolago ,presilno moč‘, da izpolni svojo voljo. Ali vas te vrline ne pritegnejo k njemu?

Koristi poznavanja Jehova

Jehova zemlje »ni [. . .] ustvaril puste, ampak upodobil jo je v prebivanje« za ljudi, ki imajo z njim pravi odnos. (Izaija 45:18; 1. Mojzesova 1:28) On skrbi za svoja zemeljska stvarjenja. Človeštvu je dal popoln začetek v vrtu podobnem domu, raju. Kar pa se ljudi tiče, ta dom uničujejo in to Jehovu nikakor ni všeč. Toda Jehova bo skladno s pomenom svojega imena uresničil svoj prvotni namen za človeštvo in zemljo. (Psalm 115:16; Razodetje 11:18) Za tiste, ki so ga pripravljeni poslušati kot njegovi otroci, bo na zemlji obnovil raj. (Pregovori 8:17; Matevž 5:5)

Zadnja biblijska knjiga opisuje, kakšnega življenja se boste lahko veselili v tistem raju: »Obriše vse solze ž njih oči; in smrti ne bode več, ne žalovanja, ne vpitja, ne bolečine ne bode več;  kajti prvo je prešlo.« (Razodetje 21:3, 4) Jehova želi, da bi tudi vi uživali to pravo življenje. Kako dobrotljiv Oče je! Ali bi želeli izvedeti kaj več o njem, pa tudi o tem, kaj se od vas zahteva, da bi živeli v takšnem raju?

Kjer svetopisemski navedki niso posebej označeni, jih povzemamo po Chraskovem prevodu Svetega pisma v izdaji Britanske in inozemske svetopisemske družbe.