Kdo so?

JEHOVOVE PRIČE želijo, da se z njimi bolje seznanite. Morda jih srečujete v soseščini in na delovnem mestu oziroma pri drugih vsakodnevnih opravilih. Morda jih vidite na ulici, kako mimoidočim ponujajo svoje revije. Ali pa ste z njimi na kratko spregovorili pri vratih.

Jehovove priče se v resnici zanimajo za vas in vaš blagor. Želijo vam biti prijatelji in vam povedati več o sebi, svojem verovanju, svoji organizaciji ter o tem, kaj si mislijo o ljudeh in svetu, v katerem živimo. Da bi v tem uspeli, so za vas pripravili to brošuro.

V večini rečeh so Jehovove priče podobni vsem drugim ljudem. Imajo običajne probleme – gospodarske, telesne in čustvene. Občasno naredijo kaj narobe, ker niso popolni, od Boga navdihnjeni ali nezmotljivi. Toda poskušajo se učiti iz lastnih izkušenj in marljivo preučujejo Biblijo, da bi se ustrezno popravili. Posvetili so se Bogu, da bodo izpolnjevali njegovo voljo, in si prizadevajo živeti v sozvočju s to predanostjo. Pri vseh svojih dejavnostih iščejo vodstvo Božje Besede in Božjega svetega duha.

Zanje je življenjsko pomembno, da njihovo verovanje temelji na Bibliji, in ne zgolj na človeških domnevah oziroma religioznih veroizpovedih. Razmišljajo tako, kot je razmišljal apostol Pavel, ko je po navdihnjenju rekel: »Bog naj se izkaže resničnega, a vsak človek lažnivca.« (Rimljanom 3:4) * Kadar jim kdo nauke predstavi kot biblijske resnice, odločno ravnajo podobno kot Berejci, ko so slišali oznanilo apostola Pavla: »Ti so sprejeli besedo z vsem poželenjem in so vsak dan preiskovali  pisma, če je temu tako.« (Dejanja 17:11) Jehovove priče verjamejo, da je treba vse verske nauke preiskati, ali se ujemajo z navdihnjenim Svetim pismom, pa naj jih učijo sami ali pa kdo drug. Vabijo vas, spodbujajo vas, da to storite v pogovoru z njimi.

Iz tega je torej očitno, da Jehovove priče verjamejo v Biblijo kot Božjo Besedo. Na njenih 66 knjig gledajo kot na navdihnjene in zgodovinsko točne. To, čemur ljudje na splošno rečejo Nova zaveza, imenujejo Krščanski grški spisi, Staro zavezo pa Hebrejski spisi. Opirajo se na oboje, Grške in Hebrejske spise, ter jih jemljejo dobesedno, razen kjer se iz izrazov oziroma sobesedila jasno vidi, da so napisani v prenesenem ali simboličnem pomenu. Vedo, da so se mnoge biblijske prerokbe že izpolnile, nekatere se izpolnjujejo sedaj, druge pa se bodo še izpolnile.

NJIHOVO IME

Jehovove priče? Da, tako se sami imenujejo. To je opisno ime, ki naznanja, da pričajo za Jehova, njegovo božanskost in njegove namene. »Bog«, »Gospod« in »Stvarnik« so, podobno kot »predsednik«, »kralj« in »general«, nazivi in se lahko nanašajo na več posameznikov. Toda »Jehova« je osebno ime in se nanaša na vsemogočnega Boga in Stvarnika vesolja. To se vidi iz Psalma 83:18: »Da spoznajo, da si ti, ki ti je ime JEHOVA, sam Najvišji nad vesoljno zemljo.« (Poudarili mi.)

Ime Jehova (ali Jahve, kot je rabljeno v rimskokatoliški Jerusalem Bible, naklonjeni pa so mu tudi nekateri učenjaki) se v izvirnih Hebrejskih spisih pojavlja skoraj 7000-krat. V večini Biblij to ime ni tako zapisano, ampak je nadomeščeno z »Bog« ali »Gospod«. Vseeno pa lahko človek celo v teh Biblijah običajno ugotovi, kje je v izvirnem hebrejskem besedilu zapisano ime Jehova, saj so nadomestne besede na teh mestih napisane z večjimi in manjšimi velikimi tiskanimi črkami, in sicer takole: BOG, GOSPOD. V nekaterih sodobnih prevodih pa je rabljeno bodisi ime Jehova bodisi Jahve. Tako po prevodu New World Translation v Izaiju 42:8 piše: »Jaz sem Jehova. To je moje ime.«

 Svetopisemsko poročilo, po katerem so si Jehovove priče izbrali ime, najdemo v 43. poglavju knjige Izaija. Tam je svetovno prizorišče videti kot razprava v sodni dvorani. Bogovi narodov so povabljeni, naj pripeljejo svoje priče, da bi dokazali trditve o njihovi pravičnosti, oziroma naj prisluhnejo pričam za Jehova in priznajo resnico. Jehova nato pove svojemu ljudstvu: »Vi ste priče moje, govori GOSPOD [Jehova, New World Translation], in hlapec moj, ki sem ga izvolil: da bi spoznali in verovali meni in umeli, da sem jaz večno isti. Pred menoj ni bil upodobljen Bog mogočni in ne bode ga za menoj. Jaz, jaz sem GOSPOD [Jehova, NW], in ni ga razen mene rešitelja.« (Izaija 43:10, 11)

Bog Jehova je imel na zemlji priče že tisočletja pred rojstvom Jezusa. V 11. poglavju Lista Hebrejcem so našteti nekateri od teh vernih mož, nato pa v 12. poglavju, 1. vrstici, piše: »Zatorej tudi mi, ker imamo tak oblak prič okrog sebe, vrzimo raz sebe vsako breme in greh, ki nas lahko oklene, in tecimo s potrpežljivostjo v naloženem nam boju.« Jezus je pred Poncijem Pilatom rekel: »Jaz sem zato rojen, in zato sem prišel na svet, da pričam za resnico.« Imenovan je »priča zvesta in resnična«. (Janez 18:37; Razodetje 3:14) Jezus je svojim učencem rekel: ‚Prejeli boste moč, ko pride sveti Duh na vas, in boste mi priče v Jeruzalemu in po vsej Judeji in Samariji in do kraja zemlje.‘ (Dejanja 1:⁠8)

Zato danes kakih 6,000.000 ljudi, ki v več kot 230 deželah govorijo dobro novico o Jehovovem kraljestvu po Kristusu Jezusu, meni, da se pravilno imenujejo Jehovove priče.

[Podčrtna opomba]

[Poudarjeno besedilo na strani 4]

Posvetili so se Bogu, da bi izpolnjevali njegovo voljo

[Poudarjeno besedilo na strani 4]

Verjamejo, da je Biblija Božja Beseda

[Poudarjeno besedilo na strani 5]

Ime, o katerem se razpravlja kot na sodišču

[Poudarjeno besedilo na strani 5]

Kakih 6,000.000 Prič v več kot 230 deželah

[Slika na strani 3]

Zanimajo se za vas

[Slika na strani 4]

Božje osebno ime v stari hebrejščini