Uporabna vrednost dobre novice v vaši skupnosti

V DANAŠNJEM svetu često slišimo koga reči: »Načela krščanstva niso uporabna. V današnji zapleteni družbi se enostavno ne obnesejo.« Vendar so svetovno znani ljudje, kot sta bila indijski voditelj Mohandas K. Gandi in Lev Tolstoj, zelo pozitivno govorili o vrednosti načel, kakršne je predstavil Jezus v govoru na gori. Zakaj so svetopisemski moralni nauki na ta dva moža naredili tako močan vtis?

Skladno s tem govorom naj bi si prizadevali za duhovnostjo ter bili blagohotni, miroljubni, usmiljeni in ljubitelji pravičnosti. V njem ni obsojen le umor, ampak že sovražnost do drugih, ne le prešuštvo, temveč tudi pohotne misli. Oporeka neodgovornim razvezam, zaradi katerih razpadajo domovi in trpijo otroci. Pravi nam: ‚Ljubite tudi tiste, ki vas ne marajo, dajajte potrebnim, drugih več ne sodite neusmiljeno, z drugimi ravnajte tako, kot želite, da bi oni ravnali z vami.‘ Vsi ti nasveti bi ljudem zelo koristili, če bi se po njih ravnali. Več kot bo ljudi v vaši skupnosti, ki jih bodo upoštevali, tem boljša bo ta postala!

Jehovove priče tako vplivajo na družbo. Biblija jih uči, naj spoštujejo zakonsko zvezo. Svoje otroke učijo o pravičnih načelih. Poudarjajo pomembnost družine. Enotne družine so v blagoslov vaši skupnosti in celo vašemu narodu. Zgodovina je polna zgledov svetovnih sil, ki so propadle, ko so oslabele družinske vezi in je narasla nemorala. Več posameznikov in družin bodo Jehovove priče spodbudili k življenju po krščanskih načelih, manj bo v vaši skupnosti hudodelstev, nemorale in kriminala.

 Eden velikih problemov, ki tarejo skupnosti in narode, je rasni predsodek. V nasprotju s tem pa je apostol Peter rekel: »Spoznavam, da Bog ne gleda na lice, temuč v vsakem narodu mu je prijeten, kdor se ga boji in dela pravično.« Pavel pa je napisal: »Ni tu Juda, ne Grka, ni tu sužnja, ne svobodnega, ni tu moškega, ne ženske: zakaj vi vsi ste eden v Kristusu Jezusu.« (Dejanja 10:34, 35; Galatom 3:28) Jehovove priče to sprejemajo. V njihovem svetovnem središču, v podružnicah in občinah živijo in delajo skupaj ljudje vseh ras in barv kože.

V Afriki se nekatera plemena med sabo ne morejo družiti, ne da bi pri tem prišlo do nesoglasij. Toda na tamkajšnjih zborih Jehovovih prič ljudje mnogih plemen skupaj jedo, uporabljajo skupna prenočišča ter skupno častijo Boga, in to v popolni enotnosti in iskrenem prijateljstvu. Ko to vidijo vladni uradniki, so presenečeni. O primeru  takšnega združevalnega učinka pravega krščanstva je 2. avgusta 1958 pisal newyorški časopis Amsterdam News. Komentar je napisal opazovalec že omenjenega mednarodnega zborovanja v mestu New York, kjer se je zbralo več kot četrt milijona Prič.

»Povsod so se črnci, belci in orientalci vseh družbenih položajev ter z vseh delov sveta med sabo družili radostno in svobodno. [. . .] Priče iz 120 dežel so skupaj živeli in častili Boga v miru ter tako pokazali Američanom, kako preprosto se to lahko naredi. [. . .] To zborovanje je sijajen zgled tega, kako lahko ljudje skupaj delajo in živijo.«

Mnogi morda rečejo, da krščanska načela za ta sodobni svet niso uporabna. Toda kaj drugega je bilo oziroma bo uspešno? Krščanska načela lahko vaši skupnosti zares koristijo, če se jih že sedaj udejanja, in bodo temelj združevanja vseh ‚narodov, rodov in ljudstev‘ po vsej zemlji, ko bo nad človeštvom vladalo Božje kraljestvo. (Razodetje 7:9, 10)

[Poudarjeno besedilo na strani 23]

Ljudje vseh ras in barv kože delajo skupaj

[Poudarjeno besedilo na strani 24]

Krščanstvo je uporabno. Kaj drugega se je izkazalo za uspešno?