Vprašanja, ki jih zainteresirani ljudje pogosto postavijo

Če je Bog ljubezen, zakaj dopušča hudobijo?

BOG hudobijo dopušča, milijoni na zemlji pa jo namerno izvajajo. Tako na primer napovedujejo vojne, na otroke mečejo bombe, uničujejo zemljo in povzročajo lakoto. Milijoni kadijo in zbolijo za rakom na pljučih, prešuštvujejo in se okužijo s spolno prenosljivimi boleznimi, prekomerno uživajo alkohol ter zbolijo za cirozo jeter in tako dalje. Takšni ljudje si ne želijo zares, da bi se hudobija končala. Želijo si le, da bi bile odstranjene posledice hudobije. Ko žanjejo to, kar so sejali, stokajo: »Zakaj ravno jaz?« In krivijo Boga, kot piše v Pregovorih 19:3 po prevodu The New English Bible: »Človeku uniči življenje njegova lastna neumnost in potem zato obtožuje GOSPODA.« In če bi Bog ustavil njihovo zlo početje, bi se pritoževali, da jim je odvzel pravico, da to počnejo!

Jehova zlo dovoljuje predvsem zato, da bi odgovoril na Satanov izziv. Satan Hudič je trdil, da Bog na zemlji ne more imeti ljudi, ki bi mu tudi v preizkušnjah ostali zvesti. (Job 1:6–12; 2:1–10) Zato je Jehova Satana ohranil pri življenju, da bi ta lahko dokazal svojo trditev. (2. Mojzesova 9:16) Satan še vedno povzroča gorje, da bi človeštvo odvrnil od Boga, medtem ko skuša dokazati svojo trditev. (Razodetje 12:12) Toda Job je ostal značajen. Prav tako Jezus. Danes pa so značajni tudi pravi kristjani. (Job 27:5; 31:6; Matevž 4:1–11; 1. Petrov 1:6, 7)

Rad bi verjel v zemeljski raj, v katerem bi ljudje živeli večno, toda ali ni to prelepo, da bi bilo res?

Po Bibliji, ne. Neverjetno se zdi samo zato, ker človeštvo že toliko stoletij pozna slabo. Jehova je ustvaril zemljo in zapovedal človeku, naj jo napolni s pravičnimi ljudmi, ki bodo skrbeli za njeno rastlinstvo in živalstvo ter varovali njeno lepoto, ne pa je uničevali. (Glej strani 12 in 17.) Obljubljeni raj ni prelep, da bi bil resničen, ampak so sedanje žalostne razmere preslabe, da bi se nadaljevale. Nadomestil jih bo raj.

 Kako lahko odgovorim ljudem, ki se Bibliji posmehujejo in pravijo, da so v njej zapisane bajke ter da je neznanstvena?

Vera v te obljube ni lahkovernost. ‚Vera je iz slišanega oznanila.‘ Modrost Božje Besede postane očitna s preučevanjem te Besede in vera raste. (Rimljanom 10:17; Hebrejcem 11:⁠1)

Arheologija zelo potrjuje biblijsko zgodovinsko točnost. Prava znanost se sklada z Biblijo. Naslednja dejstva so bila v Bibliji zapisana že davno prej, preden so jih odkrili svetni učenjaki: zaporedje faz, v katerih je zemlja nastajala, da je zemlja okrogla, da prosto lebdi v vesolju in da se ptice selijo. (1. Mojzesova, 1. poglavje; Izaija 40:22; Job 26:7; Jeremija 8:⁠7)

Navdihnjenost Biblije dokazujejo izpolnjene prerokbe. Daniel je vnaprej napovedal vzpon in padec svetovnih sil, pa tudi to, kdaj se bo pojavil Mesija in kdaj ga bodo usmrtili. (Daniel, poglavji 2, 8; 9:24–27) Danes se izpolnjujejo še druge prerokbe, ki ta čas zaznamujejo kot ‚zadnje dni‘. (2. Timoteju 3:1–5; Matevž, 24. poglavje) Takšne predvednosti človek ni sposoben. (Izaija 41:23) Več informacij lahko najdete v knjigah Biblija – Božja beseda ali človeška? in Ali obstaja Stvarnik, ki mu je mar za vas?, ki ju je izdala Watchtower Bible and Tract Society.

Kako se lahko naučim odgovarjati na biblijska vprašanja?

Preučevati morate Biblijo in o tem poglobljeno premišljevati, hkrati pa prositi Boga, naj vas vodi po svojem duhu. (Pregovori 15:28; Lukež 11:9–13) »Če pa ima kdo izmed vas premalo modrosti,« pravi Biblija, »naj je prosi Boga, ki vsem daje obilo in nikomur ne oponaša; in dala se mu bo.« (Jakob 1:5) Obstajajo pa tudi pripomočki za preučevanje Biblije, ki jih je vredno upoštevati. Navadno je potrebna pomoč drugih, tako kot je Filip preučeval z Etiopcem. (Dejanja 8:26–35) Jehovove priče z zainteresiranimi vodijo brezplačni biblijski pouk na njihovih domovih. Ne oklevajte zaprositi zanj.

Zakaj mnogi nasprotujejo Jehovovim pričam in mi pravijo, naj z njimi ne preučujem?

Ljudje so nasprotovali že oznanjevanju Jezusa in on je rekel, da bodo nasprotovali tudi njegovim sledilcem. Ko je Jezusovo poučevanje na nekatere naredilo vtis, so verski nasprotniki ostro odgovorili: »Ali ste tudi vi zapeljani? Je li kdo izmed prvakov sprejel vero vanj, ali izmed  farizejev?« (Janez 7:46–48; 15:20) Mnogi, ki vam svetujejo, naj ne preučujete s Pričami, so ali neobveščeni ali pa imajo predsodek. Preučujte s Pričami in se sami prepričajte, ali vedno bolj razumete Biblijo ali ne. (Matevž 7:17–20)

Zakaj Priče obiščejo ljudi, ki že imajo svojo vero?

Tako posnemajo Jezusov zgled. On je šel k Judom. Judje so že imeli svojo vero, a se je ta v mnogočem odvrnila od Božje Besede. (Matevž 15:1–9) Vsi narodi imajo kako vero, pa naj je ta tako imenovana krščanska ali nekrščanska. Za ljudi je življenjsko pomembno to, da se ravnajo po verovanju, ki ustreza Božji Besedi. In ker jim Priče skušajo pri tem pomagati, s tem kažejo ljubezen do bližnjih.

Ali Priče verujejo, da je samo njihova vera prava?

Vsakdo, kdor resno jemlje svojo vero, bi moral sklepati, da je prava. Zakaj bi jo drugače imel? Kristjane se opominja: »Vse pa izkusite; kar je dobrega, ohranite.« (1. Tesaloničanom 5:21) Človek naj bi ugotovil, ali je njegovo verovanje mogoče potrditi s Svetim pismom, saj namreč obstaja samo ena prava vera. List Efežanom 4:5 to potrjuje, ko omenja ‚enega Gospoda, eno vero, en krst‘. Jezus se ni strinjal s sodobnim, popustljivim glediščem, da obstaja mnogo poti, mnogo ver, ki vse vodijo v rešitev. Namesto tega je rekel: »Tesna so vrata in ozka je pot, ki vodi v življenje, in malo jih je, ki jo najdejo.« Jehovove priče verjamejo, da so jo našli. Drugače bi si iskali drugo vero. (Matevž 7:⁠14)

Ali verujejo, da bodo samo oni rešeni?

Ne. Milijoni, ki so živeli v preteklih stoletjih in niso bili Jehovove priče, bodo obujeni in bodo imeli priložnost živeti. Mnogi izmed sedaj živečih bodo morda še pred ‚veliko stisko‘ stopili na stran resnice in pravičnosti ter se rešili. Poleg tega pa je Jezus rekel, da drug drugega ne bi smeli soditi. Mi namreč vidimo zunanjost, Bog pa gleda v srce. Bog natančno vidi in milostno sodi. Sojenje je zaupal Jezusu, in ne nam. (Matevž 7:1–5; 24:21; 25:⁠31)

 Kakšni denarni prispevki se pričakujejo od tistih, ki obiskujejo shode Jehovovih prič?

Glede denarnih prispevkov je apostol Pavel rekel: »Vsak naj da, kakor je v srcu namenil, ne z žalostjo ali po sili; kajti veselega dajalca ljubi Bog.« (2. Korinčanom 9:7) V kraljestvenih dvoranah in v zborovalnih dvoranah Jehovovih prič se nikoli ne zbira prispevkov. Nameščene so prispevčne skrinjice, tako da lahko prispeva vsak, ki to želi. Nihče ne ve, koliko so drugi prispevali oziroma če sploh so. Nekateri lahko dajo več kot drugi, nekateri morda ne morejo dati ničesar. Jezus je pokazal pravo stališče, ko je govoril o tempeljski zakladnici v Jeruzalemu in tistih, ki so prispevali: pomembna sta posameznikova zmožnost, da dá, in duh dajanja, ne pa količina denarja. (Lukež 21:1–4)

Ali se bo tudi od mene pričakovalo, da oznanjam, če bom postal Jehovova priča?

Ko se kdo napolni s spoznanjem o obljubljenem zemeljskem raju pod Kristusovim kraljestvom, želi o tem govoriti drugim. Tudi vi boste. To je vendar dobra novica! (Dejanja 5:41, 42)

Z oznanjevanjem na pomemben način kažete, da ste učenec Jezusa Kristusa. V Bibliji je Jezus imenovan »priča zvesta in resnična«. Ko je bil na zemlji, je oznanjeval z besedami: »Približalo se je nebeško kraljestvo.« Odposlal pa je tudi svoje učence, naj delajo enako. (Razodetje 3:14; Matevž 4:17; 10:7) Kasneje je svojim sledilcem zapovedal: »Pojdite torej in pridobivajte mi v učence vse narode, [. . .] učeč jih.« Napovedal je tudi, da se bo pred koncem »ta evangelij kraljestva [dobra novica o Kraljestvu, New World Translation] [. . .] oznanjeval po vsem svetu, vsem narodom za pričevanje«. (Matevž 24:14; 28:19, 20)

To dobro novico se lahko objavlja na več načinov. Pogovor s prijatelji in znanci pogosto odpre pot za to. Nekateri pišejo pisma oziroma kličejo ljudi po telefonu. Drugi pošljejo kakemu znancu literaturo, ki ga bo po njihovem še posebej zanimala. Priče gredo s tem sporočilom od hiše do hiše, saj ne želijo nikogar izpustiti.

V Bibliji je zapisano naslednje prisrčno povabilo: »Duh in nevesta govorita: Pridi! In kdor sliši, naj reče: Pridi! In kdor je žejen, pridi; kdor hoče, vzemi vodo življenja brezplačno.« (Razodetje 22:17) O rajski zemlji in  njenih blagoslovih je treba govoriti voljno, iz srca, polnega hrepenenja po tem, da bi o dobri novici govorili z drugimi.

Prepričani smo, da imate o Jehovovih pričah in njihovem verovanju še druga vprašanja. Morda so nekatera po naravi polemična. Radi bi vam nanje odgovorili. V tej brošuri ni dovolj prostora, zato vas vabimo, da vprašate Priče v vašem kraju. To lahko storite na shodih v njihovi kraljestveni dvorani oziroma ko vas obiščejo na domu. Lahko pa jim tudi pišete na ustrezni spodaj navedeni naslov.