Poglavje 17

Čigave zakone boš prej poslušal

OB samih zakonih živimo – ob zakonih narave ali stvarstva, Božjih zakonih o nravnem obnašanju in posvetnih zakonih. Mnoge jemljemo čisto samoumevno in si pomagamo z njimi. Kaj pa če je videti, da te kakšen zakon po nepotrebnem utesnjuje? Ali če si dva zakona, ki oba veljata zate, prideta navzkriž?

² Naravni zakoni se nam zdijo bolj ali manj brezosebni in temu primerno jih le redkokdo ne mara ali ne more sprejeti. Le kdo bi zanikal težnostni zakon in krenil čez rob visokega previsa? Ta zakon je še koristen: drži nas trdno na tleh in zrezek ti ne more splavati s krožnika. Med naravne sodijo tudi dednostni zakoni, ki odločajo o tem, kakšni bodo naši otroci. Če se jasno zavedamo dednostnih zakonov, se ne bomo poročili z ožjim sorodnikom in si za ta del prihranili skrbi, da se nam ne bi otrok rodil s kakšno napako. (Glej 3. Mojzesovo 18:6–17) Kaj pa vedenjski in nravstveni zakoni?

³ V mnogih ljudeh tli nekakšen odpor do državnih zakonov. K temu je nemalo pripomogel človek sam, ker je nekam prerad postavljal zakone brez vsake koristi in ravno z zakoni skušal potlačiti sočloveka. (Matevž 15:2; 23:4) V tem pa tiči nevarnost, da ne bi zaradi tega vseh zakonov imeli za slabe ali jih kršili že kar iz navade.

⁴ Človek pa umira, ker se je prvič postavil zakonu po robu. Adam in Eva nista smela jesti  ničesar z drevesa spoznanja dobrega in hudega, Bog jima je prepovedal. Satan pa je Evi prišepnil misel, da jima Božji zakon za prazen nič krati svobodo. (1. Mojzesova 3:1–6) Nekako takole je napeljeval: ‚Samo nobenih pravil. Sama bodita svoj zakon‘. Vso dolgo zgodovino, prav do tega dne, se je košatila takšna misel o brezzakonju.

⁵ Jehova ne pesti svojega ljudstva z nepotrebnimi prepovedmi ali zakoni, ki bi jim bili samo v breme. Kajti, »kjer... je Jehovin Duh, tam je svoboda.« (2. Korinčanom 3:17, EI; Jakob 1:25) Vseeno pa je Jehova vrhovni gospodar vesolja, čeprav bi Satan hotel ljudi prepričati o nasprotnem. Stvarnik vesolja je, dal nam je življenje in vsega za življenje. (Dejanja ap. 4:24; 14:15–17) Zato ima pravico, da nas vodi in nam za ta del nareja tudi zakone.

⁶ Mnogim se zdi lepo in prav, da ima Bog, najvišji oblastnik, pravico odrejati, kaj ljudje smejo in kaj ne. Ali bolje, prav se jim zdi toliko časa, dokler ni želja, da bi v čem obšli Božji zakon, le prehuda. To pa je nevarno, ni kaj. Dovolj stvari priča, da so Božje zapovedi v naš prid. Če se na primer ogibamo pijanosti, jeze in poželjivosti, bomo bolj zdravi in zadovoljni. (Psalm 119:1–9, 105) Če spolnjujemo Božje zakone, lahko pri njem najdemo milost in svojo rešitev. (Pregovori 21:30, 31) Čeprav bi torej človek ne razumel, kaj Bog hoče s kakšno svojih zapovedi, bi bilo neumno, če je zato ne bi maral izvršiti, kaj šele, če bi iz ponosa hotel vse po svoji glavi.

⁷ Poglejmo si primer Božje zapovedi za kristjane. Naj bo to sklep sveta apostolov in jeruzalemskih starešin, ki so skupaj tvorili vodstveni zbor prakrščanske skupščine:

 »Vzvidelo se je namreč svetemu Duhu in nam nobenega bremena vam več ne nakladati, razen teh potrebnih reči: da se zdržujte malikom darovanega in krvi in zadavljenega in nečistosti.« – Dejanja ap. 15:22–29

⁸ Zdrava pamet nam narekuje dovolj razlogov, zakaj naj bi poslušali Božji zakon o »nečistosti«. Varuje nas bolezni, nezakonskih otrok in polomije v zakonu. Ta zapoved terja, da nima nihče opravka s homoseksualnostjo ali ne počne s spolnostjo kaj drugega nenravnega, pač ničesar, kar zajema grška beseda porneia (nečistovanje), ki je rabljena v Dej. 15:29. (Rimljanom 1:24–27, 32) Kaj pa če bi se dalo ogniti posledicam »nečistosti«? Ali bi še ubogali Božjo zapoved, ker je Bog pač naš vrhovni vladar? Če jo, bomo dokazali, da je Satan lažnivec in da ljudje hočejo poslušati Jehovo, ker ga ljubijo. – Job 2:3–5; 27:5; Psalm 26:1, 11

⁹ Sklep, ki ga navaja Dej. 15:22–29, govori, v čem naj bi bili še poslušni. Gre za Božjo zapoved, naj bi se ‚zdrževali krvi‘ in mesa zadavljenih živali, ki jim kri ni mogla odteči. Bog je našemu pradedu Noetu povedal, da ljudje smejo jesti živalsko meso, da pa se ne bi smeli ohranjati pri življenju z živalsko ali človeško krvjo. (1. Mojzesova 9:3–6) Ko je ta zakon ponovil Izraelcem, je Bog rekel, da je »duša (ali življenje, EI) mesa ... v krvi«. Kri so lahko uporabili edinole na žrtveniku in s tem opravili spravo za grehe. Sicer pa naj bi kri kateregakoli stvora izlili na tla in jo v prispodobi vrnili Bogu. Kdor tega zakona ni ubogal, je moral umreti. – 3. Mojzesova 17:10–14

¹⁰ Omenjene žrtve so ponazarjale, kako naj bi bila nekoč za nas prelita Jezusova kri. (Efežanom 1:7; Razodetje 1:5; Hebrejcem 9:12, 23–28) Še  potem, ko se je Kristus že vrnil v nebo, je Bog kristjanom zapovedal, naj se ‚zdržujejo krvi‘. In koliko ljudi, ki si nadevajo ime kristjani, posluša v tej stvari Boga zakonodajalca in darovalca življenja? Marsikje je nekaj najobičajnejšega, da se na mizi večkrat znajde tudi neizkrvavljeno meso, krvavice ali kakšne druge jedi, ki jih namenoma pripravijo s krvjo.

¹¹ Na to se veže dejstvo, da veliko ljudi vzame kri s transfuzijo, da bi si vendarle še malo podaljšali življenje. Največkrat se ne zavedajo, da je krvna transfuzija že sama po sebi zelo tvegana stvar za zdravje in da je takorekoč vsak kirurški poseg mogoče opraviti brez krvi ali s kakšno drugo metodo. * Kaj pa če bi ubogali Boga, ko bi nam življenje že viselo na nitki, ali bi bilo to kaj narobe? Božjega zakona ne smemo obiti niti v sili. – 1. Samuelova 14:31–35

¹² Že veliko ljudi je tvegalo življenje, ko so se postavili za svobodo govora ali vere ali pa za kakšen političen smoter. Naj je bila nevarnost še taka, so ubogali vladarja ali svojega vojaškega poveljnika. Kaj pa vrhovnega gospodarja vesolja, ali ga ne bi morali ubogati še toliko bolj? ‚Zagotovo‘, nam govori cela vrsta pravičnikov, med katere so se zapisali mnogi možje vere. (Daniel 3:8–18; Hebrejcem 11:35–38) Morali bi vedeti, kot so vedeli oni, da Jehova daje življenje in da se bo spomnil vseh, ki se mu pokorijo, in jih poplačal za to – pa če bi jih tudi moral ob svojem času, ob vstajenju mrtvih, spet vrniti med žive. (Hebrejcem 5:9; 6:10; Janez 11:25) Lahko smo prepričani, da je za vse čase prav in najboljše, če poslušamo Jehovo. – Marko 8:35

 SPOŠTOVATI DRŽAVNE ZAKONE

¹³ Mnogo drugih zakonov, s katerimi imamo opraviti vsak dan, prihaja od posvetnih oblasti. Kako naj bi kristjan gledal na te zakone, kako naj bi se odzival nanje? Apostol Pavel je napisal takole: »Spominjaj jih, da naj se pokoravajo poglavarstvom in oblastem, naj bodo poslušni (zakonu).« – Titu 3:1

¹⁴ V prvem stoletju našega štetja rimske oblasti niso bile zmeraj najbolj pravične, ta ali oni cesar pa je bil razvratnež brez vsake časti. Pa je Pavel vseeno rekel: »Vsak človek bodi višjim oblastem pokoren; ni je namreč oblasti razen od Boga.« (EI) »Višje oblasti« pa so obstoječe posvetne vlade. – Rimljanom 13:1

¹⁵ Jehova priznava, da so državne oblasti marsičemu v prid, vsaj za čas, dokler ne bo spet dokončno uveljavil svojega vladarstva na Zemlji. Vzdržujejo namreč red v družbi in opravljajo celo vrsto storitev, med drugim vpišejo v knjige poroke in rojstva. (Glej Lukež 2:1–5) Tako lahko kristjani na splošno živijo »tiho in mirno življenje v vsej pobožnosti in čistosti«. – 1. Timoteju 2:2, EI

¹⁶  Ko kristjani čakajo, da bo Božje kraljestvo odpravilo vojne, krivice in zatiranje, ne bi smeli ‚nasprotovati oblasti‘ v državi. Po pravici naj bi plačevali predpisane terjatve, se pokorili zakonu in spoštovali vladajoče. Zaradi tega so zastopniki oblasti že dostikrat pohvalili prave kristjane in jim pomagali. Le redkokdaj jih kaznujejo z »mečem«, ki ga rabijo proti prestopnikom. – Rimljanom 13:2–7

POGOJNO PODREJANJE

¹⁷ Včasih pa si zakoni pridejo navkriž. Državna oblast morda terja nekaj, kar prepoveduje Bog, ali pa državni zakon prepoveduje nekaj, kar Bog kristjanu zapoveduje. Kaj potem?

¹⁸ Do takega spora je prišlo, ko so oblasti apostolom prepovedale govoriti o Jezusu Kristusu, ki da je obujen. O tem si prebereš iz Dej. ap. 4:1–23; 5:12–42. Čeprav so jih vrgli v ječo in prebičali, apostoli niso nehali oznanjati. Peter pa je rekel: »Boga je treba bolj poslušati ko ljudi.« – Dejanja ap. 5:29, EI

¹⁹ Kristjan se torej podreja državnim oblastem pogojno. Najprej mora poslušati vrhovnega Oblastnika. Če ga zaradi tega kaznujejo, ga tolaži zavest, da je njegovo početje všeč Bogu. – 1. Peter 2:20–23

²⁰ Prakristjani pa so se morali odločiti še o neki stvari, o kateri je govoril Bog in katero je od njih pričakovala rimska oblast. Šlo je namreč za to, kdo bo delal za rimsko vojsko ali služil v njej. Bog je o svojem ljudstvu takole govoril: »Pokujejo meče svoje v lemeže in sulice svoje v srpe; narod ne dvigne meča nad narod in nič več se ne bodo učili bojevati.« (Izaija 2:4; Matevž 26:52) Če je rimska oblast  torej zahtevala, naj gre kristjan služit njeno vojsko ali delat zanjo, sta cezarjev in Božji zakon trčila drug ob drugega.

²¹ Prakristjani so bolj spoštovali Božji zakon tudi takrat, ko so jim ukazali, naj v čast cezarja, boga Rima, darujejo kadilo. Nemara se je drugim cela stvar zdela nekakšen znak rodoljubja. Kristjani pa, kot pripoveduje zgodovina, so jo imeli za posebne vrste malikovalstvo. Nikogar in ničesar niso marali malikovati, ker so vedeli, da njihova pobožnost velja Jehovi. (Matevž 22:21; 1. Janez 5:21) In raje, kot da bi se zapletali v politiko – pa čeprav bi bilo to le malikovalsko klanjanje vladarju – se je niso udeleževali, da ne bi bili »od sveta«, kot jim je bil Jezus polagal na srce. – Janez 15:19; Dejanja ap. 12:21–23

²² Ali boš spoštoval Božje naziranje in nareke, ko boš imel opraviti z zakonom? Če jih boš, se boš obvaroval mnogih bridkosti, ki jih okusijo ljudje, če se ne ozirajo na Božje zakone o vedenju in nravnosti. Tudi državne oblasti te ne bodo čisto po nepotrebnem kaznovale. Toda če na vse gledamo, kakor gleda Bog, naj bi njega bolj ko vse drugo priznali za vrhovno oblast. Če boš tako ravnal zmeraj in povsod, boš spoznan za ‚nedolžnega‘, ko bodo na vsem svetu zaveljali zakoni Božjega kraljestva. – Daniel 7:27

[Podčrtna opomba]

[Preučevalna vprašanja]

Zakaj naj bi razmislili o tem, kako hočemo gledati na zakone? (1–4)

Kaj naj bi sprevideli glede Božjih zakonov? (5, 6)

Zaradi česa naj bi poslušali Božji zakon zoper »nečistost«? (7, 8)

Kako lahko spoštujemo Božji zakon o krvi? (9–11)

Zakaj naj bi ubogali Boga, čeprav bi nam šlo že za življenje? (12)

Kako naj bi kristjan gledal na posvetne oblasti? Zakaj? (Mat. 22:19–21) (13–16)

Katera pot je prava, kadar sta si Božji zakon in posvetna postava nasprotna? Povej še s primerom? (17–21)

Pred kakšnim izpitom stojimo? (22)

[Okvir na strani 167]

»Podroben pregled vseh razpoložljivih podatkov kaže, da ni do časov Marka Avrelija (cesaroval med 161. in 180. letom n.š.) noben kristjan šel za vojaka in noben vojak ostal v vojni službi, če je medtem sprejel krščansko vero.« – »The Rise of Christianity«

[Slika na strani 165]

Davki, ki jih plačujete, gredo za ...

Organe javne varnosti

Zdravstvo

Šolstvo

Poštno službo

Komunalne službe

Protipožarno obrambo