Poglavje 5

Življenjskim zadregam si lahko kos

»SAMO skrbi imaš v življenju,« pravijo ljudje. Morda jim pritrdiš.

² Mnogi so v skrbeh zaradi denarja – starih računov, inflacije, stanovanjske stiske ali pa se bojijo za službo. Resne težave v zakonu in družini so že nekaj običajnega. Mnoge mlade zaposlujejo težave s spolnostjo, pijačo ali mamili, starim pa kot vedno nagaja zdravje. Zaradi vsega tega sta se čustvena napetost in stres razbohotila že prek zdrave mere.

³ Ali si dorasel težavam v življenju? Po poročilih o vse večji duševni potrtosti in številnejših samomorih je videti, da jim mnogi kratko in malo niso  kos. Vseeno pa milijoni ljudi še ne izgubijo glave, kadar zaidejo v škripce. Zakaj ne?

⁴ Iz skušnje vedo, da se je najbolje zanesti na nasvete človekovega stvarnika, ki si jih poiščejo v Bibliji. Še tak dušeslovec, zakonski svetovalec ali strokovnjak iz časopisnih zaupnih pomenkov ne ve o življenju več od Boga. Ta je ustvaril prva človeka in zato dodobra pozna naš telesni, umski in čustveni ustroj. (Psalm 100:3; 1. Mojzesova 1:27) Bolje kot vsak minljiv človek Jehova ve, kaj se dogaja v nas in zakaj počnemo, kar pač počnemo. – 1. Samuelova 16:7

⁵ Bolje od vseh nas pozna tudi težave, ki nam jih pripravlja ta naš svet. Jehova ne gleda vseh teh težav človeškega rodu šele nekaj let, pač pa že od ustvaritve prvega človeka sèm. Biblija nam pripoveduje takole: »Z nebes se ozira Jehova, vidi vse človeške otroke. ... Gleda na vse, ki žive na zemlji: On, ki...pazi na vsa njihova dela.« (Psalm 33:13–15, EI) To pomeni, da ve, s čim si lahko pomagamo ali pa škodimo, kadar se moramo ubadati s takšnimi ali drugačnimi težavami.

⁶ Velikodušno nam daje, da si pomagamo z njegovim znanjem in poznavanjem življenja. V Bibliji je njegov nasvet postavljen tako, da se prilega vsakdanji rabi, ne glede na to, v kakšnih razmerah in kje živimo. Ali kakor to pove 19. psalm: »Jehovina postava je popolna, poživlja dušo; Jehovina odredba je zanesljiva, uči nevednega.« (7.–11. vrstice, EI)

⁷ Ogledajmo si na kratko, kako lahko njegove odredbe človeku pomagajo, da se reši iz dveh hudih težav: iz težkega stresa in iz osamljenosti. Najprej bomo pogledali, kako življenjsko govori Biblija o  tem, potem pa se bomo lotili še drugih pogostih težav, ki nastajajo bodisi zaradi denarja, mamil ali v zakonu.

KAKO SI LAHKO KOS STRESU *

⁸ Le redkokdo se lahko pohvali, da ni še nikoli občutil duševne preobremenjenosti. Bolj ko smo v skrbeh – zdaj zaradi denarja in družine, zdaj zaradi spolnosti ali zločinov – bolj se razrašča stres. V časopisju je pred kratkim pisalo, da našim dnem ne daje pečata takšno ali drugačno vedenje ali modno oblačenje, pač pa »strašen občutek tesnobe«.

⁹ Ali veš, da ti stres streže celo po življenju? Poglej si tole:

»Stres, ki si je pridobil vzdevek »morilec dvajsetega stoletja«, nastaja večinoma zaradi psiholoških zahtev sodobnega življenja. Zaradi telesne obolelosti, ki jo izzove stres, je zdaj že ogromno število bolnikov po bolnišnicah in celo smrtnih primerov vsako leto večje vsaj za nekaj deset milijonov.« To the Point, Afriške novice

»Hud ali dolgotrajen stres telo razoroži, tako da je dovzetnejše za vse vrste obolenj – od kožnih izpuščajev prek prehlada do srčnega infarkta in raka.« – The Wall Street Journal (ZDA)

Pred njim niso varni niti nerojeni otroci. Če nosečnica živi v napetosti, recimo zaradi prepirov z možem ali strahu pred nezaposlenostjo, lahko to plodu v maternici telesno, duševno in čustveno škoduje.

¹⁰ Stres napada tudi posredno, ker ustvarja še druge težave. Zaradi njega mnogi ne zmorejo več običajnega dela in to se jim potem pozna pri zaslužku.  Celo do zakonca postanejo kar naenkrat nasilni. Neki mož je na primer pisal tole:

»Iz dneva v dan sem bolj razdražljiv in živčen. Najraje bi se nad vsemi znesel in ponavadi jo seveda skupi žena. Napil bi se do nezavesti, pa kaj, ko nič ne pomaga.«

¹¹ Do neke mere je stres nekaj povsem zdravega in ne nujno slabega. Doživljamo ga, ko se zjutraj dvignemo iz postelje ali ko gledamo napeto nogometno tekmo. Škoduje pa nam težka, dolgotrajna duševna obremenitev (ali duševna stiska). Seveda se zdi, kot da ne moremo uiti vsemu, kar nas stiska, pa naj so to ljudje ali okoliščine v našem življenju. Ali se dá nevarnost stresa kljub temu odvrniti? Če bi laže premagali stres, bi nemara splahnele še druge skrbi, tudi tiste, ki nam spodkopavajo zdravje.

¹² Kako se dá rešiti stresa, je povedal človek, ki ga ves svet priznava za enega največjih učiteljev vseh časov – Jezus Kristus. Nekoč so ga vprašali, katera Božjih zapovedi je največja. Jezus je odgovoril takole: »Ljubi Jehovo z vsem srcem in vso dušo in vsem mišljenjem. In ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe.« (Matevž 22:37–39, EI) Ravnaj se po tem in prej se boš znebil stresa.

¹³ Na primer: če si do zakonca ali svojcev ljubeč, boste prejkone živeli v lepšem sožitju, ki ga bo napolnjevalo ozračje topline in sreče. Napetost se bo porazgubila. Da, če boš poslušal ta biblijski nasvet, se bo stres morda le unesel.

¹⁴ To pa ne velja le za družino. Če boš uporabljal biblijski nasvet o ljubezni – in se seveda držal »zlatega pravila« in bil do drugih tak, kot bi rad,  da so drugi do tebe – te bodo vsi imeli še rajši. (Lukež 6:31) To velja v službi, v šoli, v družbi. Seveda bo kdaj že še prišlo do kakšnih trenj, zagotovo pa jih bo manj kot prej. Jasno je, da te bo potem tudi stres manj mučil.

¹⁵ Celo v znanstvenih krogih priznavajo, da zdravilo, ki ga priporoča Biblija, človeku pomaga, da se duševno razbremeni in da se takšnega bremena tudi  znebi. Profesor Hans Seyle (z Montrealske univerze), eden najuglednejših strokovnjakov za stresno delovanje, je svetoval tole:

»Rekel bi, da se pri zdravljenju stresa ni zanašati na zdravila niti na kakšno posebno metodo. Zdraviti se ga dá še drugače, bolje: tako da začne bolnik na vse, kar se mu v življenju zgodi, gledati drugače.«

Poudaril je, kako važno si je ustvariti svojo »življenjsko filozofijo, ki bi vodila človeka v življenju«. To bi »vsemu človeštvu pomenilo več kot katerokoli odkritje«. Kaj tedaj? Po štiridesetletnem preučavanju stresa je povzel, da za rešitev v bistvu ni treba nič drugega kot le – ljubezen.

¹⁶ Kako to, da je ljubezen, kakršno nam priporoča Biblija, zmeraj tako učinkovita, celo v najbolj plehki vsakdanjosti? Zakaj neki? Dr. Seyle je povedal:

»Dve mogočni čustvi prikličeta ali preženeta stres, ljubezen in sovraštvo. Ta misel se v svetem pismu spet in spet ponavlja. Uči pa nas, da moramo vrojeno sebičnost v sebi nekako pregnesti, sicer bomo pri soljudeh izzvali samo bojazen in sovražnost. ... Bolj ko si znamo ljudi pridobiti, da nas rajši ljubijo kakor pa sovražijo, bolj smo na varnem in manj duševnega bremena si nalagamo.«

¹⁷ Stres povzroča tudi jeza. Vsak se kdaj pa kdaj razjezi, ugotavlja Biblija. Vendar tudi svetuje: »Boljši je potrpežljiv človek kot junak, tisti, ki nad svojim srcem gospoduje, kot osvojevalec mesta.« (Pregovori 16:32, EI; Efežanom 4:26) Če se torej že ujezimo, nas Bog svari, da ne bi jezi dali duška, da ne bi v ihti »eksplodirali«. Ne meneč se  za tak nasvet, začnejo ljudje na vse pretege zmerjati ali pa se stepejo. Včasih se vse izide z buško, včasih z zamero, za zmeraj pa jim ostane stres. Če boš torej v jezi mislil na to, kaj ti Biblija modro in življenjsko svetuje, boš toliko lažje kos stresu.

¹⁸ Vzemimo še en primer. Z Biblijo bomo stres omilili tudi tako, da živimo dovolj raznoliko in zmeraj s pravo mero. Nekateri vedno samo delajo in delajo, drugi pa se dela komaj dotaknejo. Eni so zmeraj resni, drugi pa nikoli. Vsaka skrajnost skoraj nujno rodi nevšečnosti in se konča v stresu. Pa poglej ugotovitev iz Propovednika 3:1–8, kjer Bog pravi, da se za vse najde čas. Vidiš, Biblija gleda na življenje stvarno in bolj umerjeno. Delo je dobro, lenoba ni. Ampak treba se je tudi odpočiti in užiti sadove svojega dela, nas opomne Biblija. (Propovednik 3:12, 13; 10:18; Pregovori 6:9–11) Koristno je, če si utrgamo kakšno urico za zbrano premišljevanje, kaj da življenje pomeni in kako naj bi ga živeli. Spet pa je veliko vredno, če se razvedrimo z družino in prijatelji. Bolj ko si bomo zapomnili biblijski nasvet o uravnovešenosti, manj nas bo težil stres.

PREGNATI MOREČO OSAMLJENOST

¹⁹ »Povsod samo osamljenost«, pravi socialni delavec Henry Regehr iz Toronta. »Ogovorite kogarkoli na ulici in mu recite, naj vam »pove kaj o svoji osamljenosti« in slišali boste zgodb brez konca in kraja.« Nekoč je od 52.000 vprašancev več kot 40 odstotkov ljudi povedalo, da so »dostikrat osamljeni«. Takšno počutje jim je skoraj brez izjeme  prinašalo nemir in jim dokončno skalilo srečo. Nihče ni izjema, poloti se starega in mladega, moškega in ženske. Morda se nam zdi, da je osamljenost pogostejša pri neporočenih in še posebej pri vdovah; toda najbolj brezupna osamljenost tare ravno zakonce, ki se ne znajo odkrito pogovoriti.

²⁰ Mnogi skušajo osamljenost udušiti v zunajzakonski spolnosti, utapljajo jo v pijači ali pa jo skušajo zapolniti s tem, da kar naprej nekaj jedo. Toda vzroki za osamljenost ostanejo. Svoje prispeva še rast velemest, kjer sicer s i med ljudmi, ampak še zmeraj nedopovedljivo sam. Razdiranje zakonov stvar še poslabša. Celo televizija veča osamljenost, ker se ob njej ljudje pogovarjajo še manj kot sicer.

²¹ S čim bi bili osamljenosti laže kos? Ne da bi hoteli stvar preveč poenostaviti, moremo reči, da lahko Biblija pomaga vsakomur, ki hoče biti osamljenosti vsaj do neke mere kos. Zakaj? Če ne drugega, osamljenost pogosto vodi v duševno pobitost in spodkoplje samospoštovanje. Če pa si bo takšen človek privzgojil pošten odnos do svojega stvarnika, si bo laže opomogel. Ko bo namreč doumel, da Bogu ni vseeno zanj, bo razvil tudi čut za vse vredno in končno bo v življenju morda spet videl nekaj dobrega. (Matevž 18:10) Zraven tega pa Biblija kristjanu zariše življenjsko pot, na kateri se more iztrgati iz osamljenosti.

²² Osamljenim mnogokrat naročajo, naj se »s čim zaposlijo«. Nekaj je že v tem, ampak Biblija ima za ta del še bolj stvaren in pripraven nasvet. Kristjane priganja, naj delajo dobro drugim in tako osrečijo še sebe. (Dejanja ap. 20:35) Zgledujemo se lahko pri Tabiti, ki je delala za sokristjane, med katerimi so bile mnoge vdove. S svojo marljivostjo  jim je pomagala gmotno, prejkone pa jim je tako lajšala tudi osamljenost. Obenem Tabita sama ni bila osamljena, saj so jo vsi imeli radi. O njej lahko prebereš v Dejanjih apostolov 9:36–42.

²³ Mnogi kristjani so pomagali drugim spoznavati Boga in Biblijo in to delo jih je poplačalo za vse. Apostol Pavel je celo ugotavljal, da so za ta del neporočeni na boljšem, ker so prosti in lahko pri tem naredijo dosti več. S tem pa bi seveda bolj ali manj pregnali svojo osamljenost. (1. Korinčanom 7:32–35) Pavel sam nam je zgled. Preberi si iz Dejanj apostolov 17:1–14, kako je Pavel kljub nenavadno močnemu odporu meščanov še naprej pomagal mnogim Solunčanom. Potem pa to primerjaj s 1. Tesaloničanom 2:8; kjer piše, kako jih je to zbližalo. Na stotisoče Jehovinih prič ti lahko takoj pove, kaj jim pomeni, da druge učijo o Bibliji.

²⁴ Jehovine priče se poleg tega redno dobivajo v skupinah in potem preučujejo sveto pismo. Med učenjem čutijo, da so zares med svojimi krščanskimi brati. Osamljenost resda še ne mine, če greš med ljudi; mestni ljudje to že vedo. Toda kdor pride na tak sestanek, pride med kristjane, ki bi iz srca radi živeli po biblijskem napotku, in ki se iskreno zanimajo za druge. (Filipljanom 2:4) Na teh sestankih je ponavadi živahno in veselo. Vsi zbrani skupaj kratko molijo k Bogu; prav molitev pa je že marsikomu odkrila, da ni nikoli sam. (Janez 16:32) Vabimo te, da greš kdaj na sestanek Jehovinih prič. Tam boš videl, kako si mnogi pomagajo z biblijskim nasvetom iz osamljenosti in še drugih težav, ki jim jih morda dela denar ali družina.

[Preučevalna vprašanja]

Zaradi česa lahko mislimo na vse težave v življenju brez zagrenjenosti? Kaj ima Bog pri tem? (1–7)

Kako hudo je ljudem zaradi stresa? (8–11)

Kako si lahko z nasvetom iz Biblije pomagamo pri stresu? (12–14)

Kaj so znanstveniki ugotovili o ljubezni, kakršno nam narekuje Biblija? (15, 16)

Kako nam biblijski nasvet še pomaga iz stresa? (17, 18)

Kako hude so težave osamljenih ljudi? (19, 20)

Kateri biblijski nasvet nas lahko rešuje osamljenosti? Kako? (21–23)

V čem je vrednost krščanske družbe? (Propovednik 4:9, 10) (24)

[Okvir na strani 45]

NAJPOGOSTEJŠE »STRESNE« SITUACIJE

1 zakončeva smrt

2 razveza

3 deljen zakon

4 zaporna kazen

5 smrt v družini

6 poškodba ali bolezen

7 poroka

8 odpuščen z dela

9 poravnava z zakoncem

10 upokojitev

11 bolezen v družini

12 nosečnost

13 neurejeno spolno življenje

14 rojstvo otroka

15 premestitev v službi

Povzeto iz raziskovalnega dela dr. T. Holmesa in dr. R. H. Rahneja »Modern Maturity«.

 [Okvir na strani 50]

»Na svojih zborih so Jehovine priče res skupnost, ki jo vežeta zaupanje in medsebojno priznavanje. ... Jehovine priče predlagajo (človeku) v življenju načelo izbire, ki svojim privržencem omogoča, da najdejo sami sebe, da imajo spoštovanje sami do sebe in da najdejo upanje in vdanost v prihodnost.« (»Religious Movements in Contemporary America«)

[Slika na strani 41]

INFLACIJA

BOLEZEN

NEGOTOVA SLUŽBA

TEŽAVE V DRUŽINI

STANOVANJE

[Slika na strani 49]

Če boš ljudem delal dobro kakor Tabita, boš laže odganjal osamljenost.

[Podčrtna opomba]