Poglavje 15

Ali je »konec sveta« blizu

»ALI ste nared za konec sveta?« je nekoč spraševal torontski časnik Star. Marsikoga bi to vprašanje spomnilo na poročila, kot je tole:

»Sydney, Avstralija: Daleč sredi avstralskega goščavja se stoglava druščina mestnih ljudi, ki so zapustili domove in se odrekli udobju sodobnega življenja, pripravlja na ‚konec sveta‘, ki bo po njihovem zdaj zdaj tu.«

² Še več ljudi pa se v današnjih časih boji, da nam »konca« ne bi res odzvonila jedrska vojna, pa onesnaženje ali kakšna druga še kako resnična nevarnost. Na primer:

»Znanstvenik in pisatelj Isaac Asimov je naštel dvajset načinov, kako bi moglo življenje na Zemlji docela izumreti – od tega, da bi ugasnilo Sonce, pa do lakote.« – Torontski Star

 ³ Imamo pa še resnejši vzrok za zaskrbljenost, ki izhaja iz Božje besede, na katero se lahko zanesemo. Mnogi so v Bibliji brali o »koncu sveta«. (Matevž 13:39, 40; 24:3) Ker vemo, da se spolnijo vse Božje obljube, naj bi iz Biblije izbrskali, kaj tam pravi o njem in kaj lahko to pomeni za naše zdajšnje in jutrišnje življenje.

KONEC – ČESA IN KDAJ

⁴ Sveto pismo nam zagotavlja, da bo Bog uničil vse, ki sejejo zlo in trpljenje. (Psalm 37:28; 145:20) Jezus Kristus in apostol Peter sta to prihajajočo izvršitev sodbe primerjala Noetovemu času, ko je Bog selektivno uničil ljudi (kakor jih je izbral). Zemlja sama ni bila uničena, vesoljni potop je ugonobil samo hudobne ljudi. Noeta in njegove družine pa se je Bog usmilil; iz njih je na počiščeni Zemlji zrasla pravična družba. Potem ko je Peter omenil potop, ga je Bog navdihnil, da je napovedal »dan sodbe in pogubljenja brezbožnih ljudi«, po njem pa ‚nova nebesa in novo zemljo, kjer prebiva pravičnost‘. – 2. Peter 3:5–7, 13; Propovednik 1:4; Izaija 45:18

⁵ Kajpada bi radi zvedeli, kdaj bo pogubni konec sedanjega sistema stvari. Jezus je rekel, da za »tisti dan in uro« ve edinole Oče. (Matevž 24:36) Ali torej še zmerom tavamo po nepredirni temi? Ne, saj je Bog v svoji Besedi povedal takšne stvari, da bi njegovi častilci morali vedeti, kdaj bo čas blizu. – Glej Amos 3:7

⁶ Biblija nas utrjuje v zavesti, da Bog more napovedovati prihodnost. V Danielovi knjigi 9:24–27  je na primer zapisal prerokbo, kdaj bo prišel Mesija ali Kristus. Lukež, zdravnik iz prvega stoletja, pripoveduje, da so Judje 29. leta n. š. čakali Mesija, ker so pač poznali Danielovo prerokovanje. (Lukež 3:1, 2, 15) Judovski učenjak Abba Hillel Silver meni isto in piše takole: »Mesija so pričakovali okoli druge četrtine prvega stoletja našega štetja.« Jezus pa se je krstil in postal Kristus 29. leta n. š., natanko v letu, na katero je merila Danielova prerokba.

⁷ Ista Danielova prerokba je napovedovala, da bosta po Maziljenčevi smrti ‚mesto in svetišče razdejana‘. Seveda; Bog je že vnaprej povedal, da bo Jeruzalem s svetiščem vred podrt in s tem naj bi bilo konec judovstva. – Daniel 9:26

⁸ Malo pred smrtjo, 33. leta n. š., je Jezus povedal še več. Rekel je, da Bog za zmeraj obrača hrbet Jeruzalemu in tamkajšnjemu svetišču. Povedal je tudi, da sam odhaja, da pa se bo spet vrnil. (Matevž 23:37–24:2) Učenci pa so ga vprašali:

»Povej nam, kdaj bo to in kakšno bo znamenje tvojega prihoda in konca sveta (ali: ‚konca sistema stvari‘, NS)?« – Matevž 24:3, EI

⁹ Njegov odgovor je lahko kristjane prvega stoletja rešil smrti. Prav toliko je važen za nas, saj, kot se bo izkazalo, je Jezusov odgovor skrival več, kot so spraševali ali mogli razumeti apostoli. – Janez 16:4, 12, 13

¹⁰ Jezus jih je spomnil na Danielovo prerokovanje. (Matevž 24:15) To prerokovanje ni naznanjalo točno določenega leta jeruzalemskega razdejanja, niti ni tega storil Jezus. Opisal pa je dogodke, iz katerih se je izoblikovalo »znamenje«, da so  judovskemu sistemu stvari šteti dnevi. Lahko si prebereš Jezusove besede v Matevžu 24:4–21 in Lukežu 21:10–24. Napovedal je lažne mesije (kristuse), vojne, stradanje, potrese, razsajanja kuge, gonje proti kristjanom in široko oznanjevalsko gibanje. Zgodovina potrjuje, da se je vse to zgodilo začasa rodu, ki je živel tja do 70. leta n. š., ko so Rimljani uničili Jeruzalem.

LAŽNI KRISTUSI: Jožef, zgodovinopisec iz prvega stoletja, omenja tri samozvane mesije

VOJNE: partske vojne v jugozahodni Aziji, upori v Galiji in Španiji, judovske vstaje na mnogih koncih cesarstva, vstaje Sircev in Samarijanov proti Judom

LAKOTA: ta je razsajala v Rimu, Grčiji in Judeji, o eni piše v Dejanjih ap. 11:28

POTRESI: treslo se je na Kreti, v Smirni, Hierapolisu, Kolosah, na Chiosu, Samosu, v Miletu, Rimu in Judeji

KRISTJANI so bili PREGANJANI, so pa tudi VELIKO OZNANJALI: glej zapise v Dej. ap 8:1, 14; 9:1, 2; 24:5; 28:22

¹¹ Ker so kristjani verjeli Jezusovi prerokbi, so si lahko še pravi čas rešili življenje. Kristus jih je svaril, naj ‚zbežijo, ko bodo videli, da vojske oblegajo Jeruzalem‘. (Lukež 21:20–24) Oktobra 66. leta n. š. so Rimljani pod poveljstvom generala Galusa obkolili Jeruzalem, kot je napovedal. Kako bi kristjani mogli zbežati? Proti pričakovanju se je vojska umaknila. Kristjani so poslušali Jezusovo svarilo in zbežali iz mesta. 70. leta n. š. so se Rimljani pod generalom Titom vrnili. Mesto so opustošili in pobili nad milijon Judov. Če boš kdaj obiskal Rim, boš lahko videl, kaj so v spomin na to vklesali na Titov slavolok.

¹²  Kar se je godilo zadnje dni judovskega sistema stvari, dokazuje, kako nespodbitno in zanesljivo je »znamenje«, ki ga je dal Jezus. To je za nas važno, saj Jezusova prerokba o »koncu sistema stvari« danes pomeni še nekaj več.

ŠE ENA SPOLNITEV JEZUSOVEGA PREROKOVANJA

¹³ Kar je Jezus napovedal o lažnih kristusih, o vojnah, lakotah in potresih, pa o preganjanju kristjanov, se je uresničilo še pred 70. letom n. š. Napovedal pa je še stvari, ki naj bi se očitno godile kdaj pozneje. Rekel je, da bodo morali »vsi  rodovi na zemlji« (EI) priznati, da je navzoč v vsej nebeški slavi. (Matevž 24:30) Napovedal je tudi, da bo ljudi ločil na ‚ovce in kozle‘ in da bodo tisti podobni ovcam prešli v večno življenje. (Matevž 25: 32, 46) Te stvari pa se niso godile 70. leta n. š. niti pred njim.

¹⁴ Dobrih 25 let po padcu Jeruzalema je Bog navdihnil apostola Janeza, da je v Razodetju pisal o prihodnosti. V šestem poglavju preberemo, da je Janez videl »jezdece« (EI), ki naj bi Zemlji prinesli nesrečo. V Razodetju 6:3–8 je Janez napovedal (1) vojne, (2) »lakoto« in (3) »kugo«. Prav te stvari pa je med ostalimi napovedal Jezus za »znamenje«. To torej samo še bolj dokazuje, da naj bi imela Jezusova napoved še drugo, večjo spolnitev. Profesor A. T. Robertson o tem meni takole:

»Zatadel je dovolj, če si mislimo, da je Jezus porušenje svetišča in Jeruzalema, ki ga je res doživel tisti rod 70. leta n. š., uporabil tudi kot simbol svojega drugega prihoda in konca sveta ali dopolnitve časov.« – Word Pictures in the New Testament, 1. del, str. 188

¹⁵ »Že«, bo kdo rekel, »samo vojn, lakot in bolezni je bilo zmeraj dovolj. Kako naj potem človek ve, da se ‚znamenje‘ že spolnjuje vdrugič?«

¹⁶ Vse kaže, da bi to moralo biti nekaj čisto posebnega, več kot le lokalna vojna, več kot osamljena kuga ali en samcat potres. Pomisli, da v Razodetju 6:4 pravi, da bo vojska »vzela mir (ne enemu narodu ali eni pokrajini, ampak) z zemlje«. Mimo tega je Jezus govoril, da se bo vse to godilo naenkrat. Poleg občih vojn naj bi razsajale še nenavadno velike lakote, potresi in kuge, če jih naštejemo le nekaj. Vse to naj bi prišlo na en rod. (Matevž 24:32–34) Če nam je to jasno in če se  malo razgledamo po človeški zgodovini, se nam razločno kaže, da je ‚znamenje konca sistema stvari‘ že prišlo.

»ZNAMENJE« V NAŠEM ČASU

¹⁷ Razodetje 6:4 je naznanilo, da bo vojna zajela ves svet. Pa ga je res? Res, začelo pa se je z vojno med leti 1914–18. Časnikar Sydney J. Harris je pisal, da »so bile v prvo svetovno vojno zapletene države, ki zajemajo več kot 90 odstotkov svetovnega prebivalstva«. Po Encyclopedii Americani je bilo v prvi svetovni vojni ubitih nad 8.000.000 vojakov, več kot 12.000.000 civilistov pa je pomrlo v pokolih, zaradi sestradanosti ali izčrpanosti.

¹⁸ Nekateri to spodbijajo; pravijo, da človek prej ni imel toliko prevoznih sredstev niti prave tehnologije za svetovno vojno. Toda to samo še poudarja enkratnost prve svetovne vojne.

»Bolj ko se je čas odmikal od avgustovskih dni 1914. leta, bolj jasno je postajalo, da je izbruh prve svetovne vojne pomenil konec neke dobe.« – The Norton History of Modern Europe

»Prve svetovne vojne – za preživele kar Vélike vojne – se ljudje spominjajo kot razpotja sodobne zgodovine. ... Nekaj resničnega je v nezavednem prepričanju večine ljudi, da se je novi vek začel s prvo svetovno vojno. To je bil čas, ko smo izgubili nedolžnost.« – Montrealski Gazette

»1918. leto ni najavilo milenija (tisočletnega Kristusovega kraljestva), ampak pol stoletja razdorov, nemirov, vojn, revolucij, pustošenj in razdiralstva, kakršnega svet še ni videl niti si ga ni mogel predstavljati.« – Profesor H. S. Commager

 ¹⁹ Da, ‚najavila se je vojna, kakršne si svet ni mogel niti predstavljati‘, natanko tako, kot je prerokovala Biblija. Kmalu je prišla še druga svetovna vojna, ki je terjala kakšnih »35.000.000 do 60.000.000« življenj.

»Druga svetovna vojna je sejala smrt in razdejanje malodane po vsem svetu kot se nikoli poprej. ... nikamor ne bi prišli, če bi skušali izraziti vrednost uničenega blaga in življenj v denarju: seštevki bi dosegli astronomske številke.« – Encyclopedia Americana

Veš pa, da nam mimo mnogih vojn od 1945. leta naprej zdaj grozi še jedrska vojna.

 ²⁰ Bolezni brez primere so dokaz več, da se je glavno spolnjevanje »znamenja« začelo s prvo svetovno vojno. (Lukež 21:11) Revija Science Digest je pisala, da so prejšnje epidemije pomorile ogromno ljudi v nekaj desetletjih, da pa je bila španska gripa 1918. leta še dosti hujša:

»Vojna je v štirih letih zagrizenih bojev pomorila nad 21 milijonov ljudi; epidemija gripe pa je pobrala približno enak davek v kakšnih štirih mesecih. Še nikoli ni smrt kosila tako brezobzirno, tako nanágloma. ... Neki zdravnik jo je imenoval največja zdravstvena nesreča vseh časov.«

»Običajno navajamo za ves svet številko 21 milijonov mrtvih, toda ‚najbrž‘ je to ‚še zdaleč preskromna ocena‘. Toliko jih je najverjetneje pomrlo samo na indijski podcelini; kako so ljudje tam doli umirali oktobra 1918. leta, se ‚ne da primerjati z ničimer v vsej zgodovini bolezni‘«. – Scientific American

Znanstveniki še zdaj ne morejo zaustaviti bolezni, ki mori med človeštvom. Ko se jim zdi ena bolezen »pokorjena«, jih zmaga druga. Človek pošilja rakete na Mesec, malarije, raka in bolezni srca pa si še ni pokoril.

²¹ Jezus je pravil, da bodo »potresi... po mnogih krajih« tudi del »znamenja«. (Matevž 24:7, EI; Lukež 21:11) Zemlja se je tresla v vseh časih. Kako pa se lahko s prejšnjimi časi primerja obdobje po prvi svetovni vojni? V Il Piccolu piše Geo Malagoli takole:

»Kot kažejo številke, živi naš rod v nevarnem obdobju povečanega potresnega delovanja. V 1059 letih (od 856 do 1914) zanesljivi viri pomnijo le 24 večjih potresov, ki so zahtevali vsega 1.973.000  mrtvih. Ugotavljamo pa, da je v komaj 63 letih umrlo 1.600.000 ljudi v 43 potresih, ki so se zvrstili od 1915. do 1978. leta. Takle pretresljiv porast poudarja še eno sprejeto dejstvo – da našemu rodu v marsičem slabo kaže.«

²² Ljudje sicer rečejo, da tolikšen smrtni davek v potresih po prvi svetovni vojni razložita rast svetovnega prebivalstva in razmah mest. Tudi če je razlog res v tem, to ne spremeni tega, kar se godi. Isto velja za lakoto. Kljub napredku, ki ga doživlja proizvodnja hrane – recimo »zelena revolucija«, beremo takšnale poročila:

»Vsaj osmina ljudi na svetu se še zmeraj otepa s takšno ali dragačno podhranjenostjo.«

»Svét za svetovno prehrano pri OZN se je jeseni sešel v Ottawi in potrdil, da vsako leto 50 milijonov ljudi umre od lakote.«

»Strokovnjaki za svetovno prehrano sodijo, da letos nad milijardo ljudi ne bo imelo dovolj hrane.«

²³ Vse več »hudobije« in vse manj ljubezni naj bi tudi zaznamovalo »konec sistema stvari«. (Matevž 24:3, 12, NS) Verjetno ti ni treba nobenih statističnih podatkov o zločinih ali terorizmu, da bi se prepričal, da se to dandanašnji uresničuje. Zatadel si raje preberi preroško sliko ‚zadnjih dni‘ v 2. listu Timoteju 3:1–5. Poglej, kako se do potankosti ujema z našo stvarnostjo.

 KAJ TO POMENI TEBI

²⁴ Jezus je napovedal, da se bo zaradi uresničevanja »znamenja« mnogih loteval strah. »Ljudje bodo koprneli od strahu in pričakovanja tega, kar pride nad ves svet.« Z njegovimi posnemovalci pa naj bi bilo drugače. Njim je rekel: »Ko pa se bo to začelo goditi, se ozrite kvišku in vzdignite glave; zakaj vaše odrešenje se približuje.« (Lukež 21:26, 28, EI) Ne smemo zatiskati oči pred vsem, kar se godi, niti ne tega brezbrižno odpraviti kot nekaj naključnega. Tisti Jeruzalemčani, ki se niso menili za uresničevanje Jezusove prerokbe, so takrat izgubili življenje. Jezus pa nam zapoveduje, naj ‚bedimo... da bomo mogli ubežati‘. – Lukež 21:34–36

²⁵ Da, konec sedanjega hudobnega sistema stvari se dá preživeti. Nihče ne ve točnega ‚dne in ure‘ skorajšnjega konca, vendar vse, kar se je za našega življenja zgodilo na Zemlji, dokazuje, da je konec zelo blizu. Narediti pa bi morali še kaj več kot samo ‚bedeti‘. (Matevž 24:36–42) To naj bi preobrazilo naše mišljenje in obnašanje. Peter piše: »Vaše življenje naj bo sveto in Bogu vdano, ko čakate na Božji dan. ... Bodite čisti in brez graje, kolikor le morete.« – 2. Peter 3:11–14, Good News Bible

²⁶ Za »znamenje« je Jezus povedal tudi tole: »Ta evangelij kraljestva se bo oznanjeval po vsem svetu, vsem narodom za pričevanje; in tedaj pride konec.« (Matevž 24:14) Da bi to delo opravili, kot je treba, moramo vedeti, kaj je to »kraljestvo« in zakaj je zdaj, ko je konec že blizu, tako važno. Pa poglejmo še to.

[Preučevalna vprašanja]

Zakaj naj bi nas zanimal »konec sveta«? (1–3)

Česa bo konec, kot pove Biblija? (4)

Zakaj smo lahko prepričani, da bo »konec« prišel? (5, 6)

Kaj je Jezus napovedal judovstvu? In kaj se je zgodilo? (7–10)

Kako važno je bilo razumeti »znamenje«? (11, 12)

Zakaj naj bi iskali še drugo izpolnitev »znamenja«? V čem bo drugačna od prve? (13–16)

Kako so se napovedane vojske začele v našem času? (17–19)

Kako se izpolnjuje napoved o kugah? (20)

Kakšne dokaze, da se »znamenje« uresničuje, bi lahko našteli?(21–23)

Kako zdajšnje uresničevanje »znamenja« vpliva na tvoje življenje? (24–26)

[Okvir na strani 140]

»Že v davnih časih so svetu prerokovali konec. ... Danes pa nas takšne zle slutnje zlepa nočejo miniti: ‚problemi človeštva‘, ki se zdijo nerešljivi še tako bistrovidnim politikom, preveč norcev v svetu atomskega orožja in človeštvo, ki kakor velik termit požira svoje nenadomestljivo okolje.« – »The Spectator« iz Ontaria v Kanadi

[Okvir na strani 147]

»Nikoli ni bilo lahko razlagati vojno, in prva svetovna vojna je nemara od vseh še najtrši oreh. Pod suhoparnimi zgodbami o rivalstvih in zavezništvih, s katerimi zgodovinarji ponavadi razlagajo vojno, se je pritajilo občutje nečesa mnogo večjega, občutje nemira, ki gloda ta svet. ... Vojna se še ni pošteno končala, ko se je svet že začel pripravljati na naslednjo.« – Barry Renfrew, Associated Press

»V dogodkih, ki jih je sprožil 4. avgust 1914... se je sesul nravstveno-politični red, porušeno je bilo mednarodno ravnovesje sil, Evropa je izgubila vlogo pobudnika svetovnega dogajanja, tačas pa je umrlo več ducatov milijonov ljudi. ... 1914. leta so se potrgale niti, ki so povezovale ves svet, in do tega dne jih svet še ni znal pokrpati.« – Londonski »The Economist«

[Okvir na strani 149]

UMRLI V POTRESIH

(ocenitev temelji na 1122 letih)

Do 1914. leta: 1800 na leto

Po 1914. letu: 25.300 na leto

[Slika na strani 144]

Kristjani so poslušali Jezusovo svarilo in zbežali iz Jeruzalema, še preden so ga porušili Rimljani