Poglavje 4

Kaj vemo o nevidnem

MNOGIM stvarem se čudimo, čeprav jih ne vidimo. Dolgo na primer nismo mogli videti »čudežnega« razvijanja plodu v materinem telesu. Zato so bili prvi posnetki tega razvoja nekaj neverjetnega.

² Nikoli ne bomo videli marsičesa važnega – denimo magnetne in težnostne sile, ki pa sta vseeno še kako resnični. O njiju lahko veliko izvemo, če opazujemo posledice njunega delovanja. Podobno je z Bogom. Toda če hočemo o našem stvarniku zvedeti kaj več – in to naj bi hoteli vsi – se moramo iskanja lotiti res temeljito. – Glej Janez 3:12.

³ Nevidnega Boga lahko dojemamo predvsem na dva načina. O enem je govoril Pavel, apostol Jezusa Kristusa: »Kar se od (Boga) ne more videti, njegova večna moč in božanstvo, to se od ustvarjenja sveta zaznava z umom in vidi po njegovih delih.« (Rimljanom 1:20) Da, stvarstvo priča za obstoj Najvišjega bitja in govori o njegovih lastnostih, kakšen da je. Mnogo pomembnejši pa je drugi način, ker govori o Bogu bolj določno. To pa je napisano razodetje: Biblija.

KAKŠEN JE BOG

⁴ V Bibliji piše, da je Jezus rekel: »Bog je duh.« (Janez 4:24) To pomeni, da stvarnik ni snoven, da nima telesa iz mesa in krvi kot mi. Kdor iz  stvarnosti pozna nevidne pojave, kakor so težnost, magnetizem in radijski valovi, mu ne bo težko razumeti kaj takega. No, od teh se Bog loči predvsem po tem, da živi, da je razumna Oseba s spoznavnimi lastnostmi. S katerimi na primer?

⁵ Ali si že kdaj gledal velikanske valove, ko so butali ob skalnato obalo? Ali pa opazoval neukrotljivo ognjeniško silo v največjem razmahu? Tadva primera le nebogljeno kažeta, kakšno moč ima stvarnik, ki je vendar ustvaril Zemljo in sile, ki jo obvladujejo.

⁶ Z znamenito Einsteinovo enačbo E = mc² znanstveniki razlagajo, da je vsa materija samo energija, uklenjena v najmanjšem, v atomu. To se je potrdilo, ko je človek vrgel prve atomske bombe. Pa veš, da takšne orjaške eksplozije ne sprostijo niti stotinke energije, skrite v atomu? Pomisli, kakšno nepojmljivo moč ima stvarnik, ki je naredil v s e atome v vesolju. Tisoče let pred Einsteinovim rojstvom je v Svetem pismu pisalo, da je Najvišje bitje vrelec ogromne sile. (Izaija 40:29) Sveto pismo ga upravičeno vedno znova imenuje »vsemogočni Bog«. – 1. Mojzesova 17:1 (EI), Razodetje 11:17

⁷ Pogosto je Bog svojo moč uporabil neposredno v človekovem življenju. Nekaj takega se je zgodilo, ko je rešil Mojzesa in Izraelce iz Egipta. Če hočeš, si o tem naglas preberi skopo poročilo iz druge Mojzesove knjige (13:21–14:31). Predstavljaj si, da si med Izraelci, ki jih je podnevi ščitil grozljiv oblačni steber, ponoči pa plameneč ognjeni steber. Kako bi se počutil, ko bi že kazalo, da vas je vojska zasledovalcev pritisnila ob Rdeče morje in obkolila? Potem pa si misli, da vidiš, kako Bog usmeri svojo moč na vodo, ki se razdeli in med nastalima vodnima stenama ustvari prehod, po katerem ste lahko ušli. Kakšen Bog je to! – 2. Mojzesova 15:1, 2, 11; Daniel 4:35

⁸  Ta dogodek kaže, da Bog lahko kaj stori tudi od daleč. Za to je uporabil svojo nevidno dejavno silo, oziroma svetega duha. Čeprav je ta sila brezosebna, lahko deluje kakor silovit sunek vetra. Bog je svojega duha rabil, ko je ustvarjal stvarno vesolje. (Psalm 33:6, 1. Mojzesova 1:2) Z njim pa lahko krepi tudi ljudi in jim pomaga. – Sodniki 14: 5, 6; Psalm 143:10

⁹ Kdor načrtuje in dela stroje, mora seveda poznati njihovo zgradbo in delovanje. Ali nas potem stvari, ki jih vidimo na Zemlji in na nebu, ne prepričajo, da Bog res ogromno ve? Kemiki se vse življenje trudijo, da bi odkrili sestavo naravnih snovi. Kaj vse je moral vedeti stvarnik, ki je te snovi naredil! Znanstveniki preučujejo tudi celico in najmanjše življenjske oblike. Da je sploh mogel ustvariti življenje, je moral stvarnik natančno predvideti vse razsežnosti takšnega dejanja.

¹⁰ Božje znanje obsega vse širno vesolje. Po imenu lahko pokliče vse milijarde zvezd, kar jih je ustvaril. (Izaija 40:26) Ko so možu z imenom Job našteli samo nekaj drobcev Božjega neskončnega znanja, je skrušen priznal: »Zdaj vem, da vse premoreš, da ti noben sklep ni neizvedljiv.« (Job 42:2, EI) Ali nimamo dovolj razlogov, da si mislimo kaj podobnega?

¹¹ Bog je tudi poosebljena modrost, saj svoje znanje s pridom uporablja. Rastline, denimo, je zasnoval take, da spajajo vodo in ogljikov dioksid iz zraka v sladkor in škrob, ki ju ljudje in živali rabijo za hrano. Rastline tvorijo tudi sestavljene maščobe, beljakovine in vitamine, ki nam rabijo za zdravje. Vsa naša prehrana je odvisna od veličastnega kroga, v katerem so sklenjeni sonce, dež, strela in bakterije v prsti. (Jeremija 10:12, Izaija 40:12–15) Ko človek doumeva Božja dela, začne v srcu spoznavati,  zakaj je neki biblijski pisec zapisal tale vzklik: »O globočina bogastva in modrosti in znanja Božjega!« (Rimljanom 11:33) Kaj naj ne bi vsak tako mislil o Bogu, ki ga moli?

OSEBNOST, KI NAM JE BLIZU

¹² Ni težko videti, da je stvarnik človeka obdaroval nadvse obzirno in radodarno. Omenili smo že, kako je med drugim poskrbel za hrano. Eden od biblijskih psalmistov pa je napisal takole:

»Studence točiš v potoke, ki tečejo med gorami (in) napajajo vse poljske živali... Daješ, da raste trava živini, zelišče, ki služi človeku, da iz zemlje dobiva kruh in vino, ki razveseljuje srce človeku; da olje razvedruje obličje in kruh poživlja človeku srce.« – Psalm 104:10–15 EI

Bog je Zemljo naredil tako, da daje več ko dovolj hrane za vse ljudi. Obupna lakota, ki rojeva tako trpljenje, je večinoma posledica človekove pohlepnosti ali slabega gospodarjenja.

¹³ Stvarnik nam daje zvrhano mero vsega, kar rabimo za življenje. Zraven tega je še poskrbel, da se tega lahko tudi veselimo. Hrana, ki jo je Bog dal, da si z njo tešimo lakoto, bi bila lahko brez vsakega okusa. Namesto tega se nam ponuja najraznoličnejša zdrava hrana z množico prijetnih okusov. Pri tem ne spreglejmo, da nas je Bog ustvaril takšne, da lahko uživamo še v barvitosti – recimo rož in sadja. In dal nam je sluh, da moremo uživati ob glasbi. Kaj si po vsem tem misliš o Bogu?

¹⁴ Mnogi po takšnem razmišljanju sklenejo, da mora biti Bog zelo ljubeč. Celo prepričani so o tem. Biblija pove isto, saj je apostol Janez napisal: »Bog je ljubezen.« (1. Janez 4:8) Stvarnik je že kar poosebljena  ljubezen, ker le-ta prevlada vse njegove lastnosti. Če bi te kdo vprašal, kakšen je Bog, bi mu najbrž s tem še najprej odgovoril. Ljudem se kaže ljubeč in prijateljsko naklonjen. Saj ni nikakršna poduhovljena ideja niti brezosebno božanstvo, pač pa je oseben in poln topline; nanj nas vežejo vezi ljubezni. Jezus je rekel, da lahko njegovi posnemovalci molijo k Bogu, kakor da bi govorili z očetom, z nekom, ki jim je blizu in mu nekaj pomenijo. – Matevž 6:9

¹⁵ Če koga zares ljubiš, mu želiš dobro. Tako Bog čuti za ljudi. Iz ljubezni nas svari pred stvarmi, ki bi nam škodile, in nas tako ščiti pred nesrečo. V teh svarilih prepoznavamo Božja merila in predvidimo, kaj bo kdaj naredil in kako bo na kaj odgovoril. Na primer: iz Biblije vemo, da Bog sovraži laž. (Pregovori 6:16–19, 8:13, Zaharija 8:17) Tako smo še bolj gotovi, da niti Bog sam ne laže; verjamemo lahko vsemu, kar je kdaj rekel. (Titu 1:2, Hebrejcem 6:18) Kadar torej v Bibliji zasledimo stavek, ki nas po našem utesnjuje v naši svobodi, se spomnimo, da se v njem zrcalijo Božja ljubeča in pravična osebnost in zanimanje za nas.

¹⁶ Biblija kaže, da Bog čuti še kaj drugega kot samo ljubezen. Tak se nam zdi bližji – laže se mu zaupamo. Bil je, na primer, ‚razžaljen‘, ko se je človek uprl njegovi pravici. (Psalm 78:8–12, 32, 41) »Veseli« pa se, kadar se ljudje potegnejo za pravico. (Pregovori 27:11, Lukež 15:10) Če ga kaj polomimo, nam je milosten, čuti z nami in nas razume. Kar laže se boš počutil, če boš o tem prebral v 103. psalmu (8.–14. vrstice). In stvarnik je nepristranski, sonca in dežja daje za vse; tiste, ki ga molijo, sliši ne glede na barvo kože ali narodnost. – Dejanja ap. 14:16, 17; 10:34, 35

¹⁷  Sreča je nekaj, kar si vsi želimo. Prav zato naj bi spoznali Najvišjega. Biblija ga opiše kot »srečnega Boga« (NS) in pravi, da želi srečo tudi nam. (1. Timoteju 1:11; 5. Mojzesova 12:7) Tiste, ki verujejo vanj, nagrajuje. (Hebrejcem 11:6; 13:5) Kakor bomo videli v kasnejših poglavjih, nam je pripravil tudi pot do večne sreče in zdravja.

EDINI BOG

¹⁸ Biblija odkriva o stvarniku še nekaj važnega – da ima lastno ime. V hebrejščini so ga pisali s štirimi soglasniki, takole: יהוה Večina modernih jezikov je izdelala svojo različico za splošno rabo tega značilnega imena. V slovenščini ga izgovarjamo Jehova. 83. psalm nam v 18. vrstici pravi, naj vsi »spoznajo, da si ti, ki ti je ime Jehova, sam Najvišji nad vesoljno zemljo«. (Glej še Janez 17:6.) Pazimo: samo on je Najvišji. Najvišje bitje je samo eno. Izraelci so v starem veku to velikokrat povedali takole: »Jehova, naš Bog, je edini Jehova. Zato ljubi Jehovo, svojega Boga, iz vsega srca svojega in iz vse duše svoje in iz vse moči svoje.« – 5. Mojzesova 6:4, 5; primerjaj z Janezom 17:3.

¹⁹ Naš Bog Jehova je brezčasen, kot nam pove že zdrava pamet. Znanstveniki pravijo, da je vesolje staro na milijone let. Bog, ki ga je ustvaril, je moral brez dvoma obstajati še pred tem. To se ujema s tem, da ga Biblija imenuje »kralj vekov«, ki nima ne začetka ne konca. (1. Timoteju 1:17, Razodetje 4:11, 10:6) Nekaj pičlih tisoč let, kar živi človek, je le bežen hipec v Jehovini brezčasnosti. – Psalm 90:2, 4

 ŠE DRUGA BITJA, KI JIH NE VIDIMO

²⁰ Biblija pripoveduje, da živijo še drugačna, duhovna stvarjenja. Potem ko je vsemogočni dolgo živel sam, je sklenil, da bo ustvaril še druga duhovna bitja. Najprej je ustvaril »prvorojenca vsega stvarstva« in »začetek Božjega stvarstva«. (Kološanom 1:15; Razodetje 3:14) Prvorojeni je bil ob vsemogočnem Bogu, ko je ta začel ustvarjati. Pozneje ga je Jehova porabil za glasnika ali Besedo, da je govoril ostalim bitjem. (Janez 1:1–3; Kološanom 1:16, 17) Nazadnje je svojega prvorojenega sina poslal na Zemljo, kjer se je učlovečil. Poznamo ga kot Jezusa Kristusa. – Galatom 4:4; Lukež 1:30–35

²¹ S sinom, ki ga je ustvaril najprej, je Bog ustvaril še druga duhovna bitja, ki jih sicer poznamo kot angele. Ti so mu za sle, opravljajo pa še druge naloge v vesolju – med drugim pomagajo človeku. – 2. Peter 2:11; Hebrejcem 2:6, 7; Psalm 34:7; 103:20

²² Zdrava pamet in Biblija – oboje nam pravi, da prvorojenec, ki ga je Bog ustvaril in poslal na Zemljo, ne more biti enak svojemu očetu. Nekateri, ki sicer zatrjujejo, da verjamejo Bibliji, pa učijo, da sta Jezus in njegov oče enakovredna dela nerazdružnega božanstva. Takšno pojmovanje ni nič novega, saj so mnoga antična verstva častila božanske dvojice ali trojice. Biblija pa jasno pove, da je Jezus – povsem samosvoja oseba – dobil oblast od svojega vsemogočnega očeta. Iz nje se naučimo, da vsemogočni ve stvari, o katerih Jezus ni nič vedel, in da Jezus Kristus ni bil nikoli, niti na Zemlji niti potem, enak svojemu očetu. – Janez 5:30; 8:28; 14:10, 28; Marko 13:32

²³ Tisoče let je bil Jezus v nebesih zelo blizu vsemogočnemu Bogu. Tako se je lahko od njega učil  in ga posnemal. Ko ga je učenec prosil: »Pokaži nam Očeta«, je Jezus zato odvrnil takole: »Kdor vidi mene, vidi Očeta.« (Janez 14:8, 9; 1:18, EI) Če preučujemo Jezusov zemeljski življenjepis v Bibliji, se lahko naučimo marsičesa o Očetu. Na primer, zakaj Bog kaj naredi in kakšni naj bi po njegovem bili. Nekoč je Jezus rekel: »Jaz sem pot in resnica in življenje.« (Janez 14:6) Nadvse važno je, da ga spoznamo še bolje in tako spoznamo tudi Očeta. Veliko ti bo pomagalo, če boš prebral Janezov evangelij. Pri tem ne glej le na dejstva ali kakšne drobnarije, ampak skušaj predreti do bistva Kristusovega lika. Jezus je konec koncev največji človek, kar jih boš kdaj preučeval.

BOGA POTREBUJEMO

²⁴ Ko opazujemo stvarstvo in beremo Biblijo in si tako bistrimo svojo podobo o stvarniku, nam postane jasno, da človek ni bil ustvarjen, da bi živel neodvisno od njega. Ustvarjeni smo bili zato, da bi bili povezani z Bogom, ki nam je dal življenje in nam daje vsakdanji kruh. Če se skušamo otresti odvisnosti od Boga in njegove besede, Biblije, smo taki kot človek, ki brez poštenega zemljevida tava po neznani pustinji. Zdaj zdaj bo dokončno zašel in umrl, ker ne bo imel več od česa živeti. Nekaj podobnega se godi ljudem, ki Boga in njegova navodila izbrišejo iz svojega življenja. Biblija in zgodovina zgovorno pričata, da hrana, obleka in zavetje še niso vse. Za pravo srečo rabimo vodenje in pomoč našega stvarnika. – Matevž 4:4; Janez 4:34

²⁵ Drugi spet komaj kaj vedo o stvarniku. Ves čas se srečuješ s takimi ljudmi. Zakaj se ne bi o  teh dobrih stvareh, ob katerih smo se ustavili, pogovorili z njimi, če bo že tako kazalo. Lepo je, če ljudje radi delijo z drugimi važna spoznanja o Jehovi, našem nebeškem očetu. – Psalm 40:5

[Preučevalna vprašanja]

Kako se dá zvedeti kaj o nevidnem Bogu? (1-3)

Zakaj si lahko prepričan, da ima Bog strašansko moč in da jo tudi z lahkoto uporabi? (4–8)

Kaj naj bi vedeli o Bogu in njegovem znanju? Kaj pa o modrosti? (9–11)

Kje tudi ti občutiš razodevanje Božje osebnosti? (12–14)

Kako se kaže, da Bog ljubeče misli nate? Kaj misliš o tem? (Psalm 30:4, 5) (15–17)

Kaj vemo o Božjem imenu in o dolgosti njegovega življenja? (18, 19)

Zakaj ni Bog sam v nebesih? (20, 21)

V kakšnem razmerju sta si Oče in Sin? (22, 23)

Zakaj naj bi ti Bog v življenju veliko pomenil? (24, 25)

 [Slika na strani 33]

Božja moč je razdelila valovje Rdečega morja

 [Slika na strani 36]

Na kakšnega Boga kažejo sonce, dež in rodovitna prst?

Ali ni človeku radodaren in ljubeč skrbnik?