Poglavje 10

Kako bi živel dlje in bolj zdravo

ČE je človek zdrav, je takoj srečnejši. Samo kaj, ko prej ali slej vsi zbolimo, kakšna posebej zahrbtna bolezen nas nemara spravi še v grob. O teh tegobah premišlja tudi Biblija, ki človeka pripravlja k daljšemu in bolj zdravemu življenju.

² Sveto pismo nas spomni, da je vrelec življenja Bog Jehova. Zaradi njega »živimo in se gibljemo in smo«. (Psalm 36:9; Dejanja ap. 17:25, 28) Zaradi tega nam pove veliko o tem, kako naj bi pazili nase. Če poslušamo nasvete iz njegove Besede, se bomo znali ogibati boleznim, ki nas lahko še drago stanejo in ne nazadnje celo pohabijo. Ljudje, ki so to poskusili, upravičeno pritrjujejo biblijskemu piscu, ki je napisal: »Boljša mi je postava (Božjih) ust, kakor tisoči zlata in srebra.« – Psalm 119:72 (EI); 73:28; Pregovori 4:20–22

NASVETI ZA BOLJŠE ZDRAVJE

³ Biblija seveda ni nekakšen zdravstveni priročnik. Vseeno pa kakšen njenih nasvetov govori zdravju v prid. To nedvoumno kažejo predpisi, ki jih je Bog naložil izraelskemu ljudstvu. Poglejmo le nekaj primerov: Ko o sodobnem zdravstvu sploh še ni bilo sledu, je Božji zakon terjal od Izraelcev, naj človeka, za katerega so vedeli ali sumili, da ima kakšno nalezljivo bolezen, osamijo. (3. Mojzesova 13:1–5) Na potrebo so morali hoditi zunaj človeških bivališč, da  se ne bi tako razpasle bolezni ali okužila voda. (5. Mojzesova 23:12–14) Obleko ali posodo, s katero so se dotaknili živali, ki je poginila (morda zaradi bolezni), so morali uničiti ali pa umiti pred ponovno uporabo. (3. Mojzesova 11:27, 28, 32, 33) Izraelski duhovniki so se morali umiti, preden so šli streč k žrtveniku, in so tako še najbolj od vseh pazili na snago. – 2. Mojzesova 30:18–21

⁴ Vse od takrat zdravniki spoznavajo uporabno vrednost takšnih ukrepov, ki se jih dá še zmeraj s pridom uporabiti: Če se tebe ali koga drugega prime bolezen, ki utegne biti nalezljiva, čim manj hodi med ljudi. Pazimo, da pitne vode ali hrane ne okužimo s človeškim blatom ali drugo nesnago. Kuhinjska posoda in jedilni pribor naj bosta čista. Vzdržuj osebno higieno z rednim umivanjem, še zlasti si umij roke po opravljeni potrebi.

⁵ Ponavadi se človek spolnih bolezni naleze, če živi nenravno, to pa Bog obsoja. (Hebrejcem 13:4; Efežanom 5:5) Ker pa se kristjan pred poroko zdrži in po poroki deli spolnost le s svojim zakonskim tovarišem, se zavaruje pred temi ogabnimi boleznimi.

⁶ Če se človek ravna po svetopisemskih nasvetih o  življenskih navadah nasploh, bo tudi trdnejšega zdravja. Biblija na primer priporoča trdo delo. Pravi namreč, da človek, ki čez dan pošteno prime za delo, bolje spi. Samo najboljše govori o veselju ob hrani in pijači, ki si ju prislužiš z delom, če pri tem ne gre že za nenasitno požrešnost. Kaj praviš, ali ne boš srečnejši in bolj zdrav, če krepko delaš, če se dovolj naspiš, če ti kosilo tekne in če si pri vsaki stvari »trezen«? – Propovednik 2:24; 5:12; 9:7–9; Efežanom 4:28; 1. Timoteju 3:2, 11

TOBAK, ALKOHOL IN MAMILA

⁷ Dr. Joel Posner je povedal, da gre na primer v ZDA 60 odstotkov denarja, ki ga ljudje odštejejo za zdravljenje, za bolezni, ki jih povzročata kajenje in pijača. Kako se da z Biblijo pomagati v tej stvari?

⁸ Apostol Pavel je svoje pismo navezal na Božji nasvet o snažnosti ali čistosti, ko je pisal kristjanom tole: »Ljubljeni, očistimo se vsakega madeža mesa in duha.« (2. Korinčanom 7:1) Mnogi so uvideli, da se kajenje razhaja s tem nasvetom. Nenaravno je vleči dim v pljuča. To ti umaže telo in skrajšuje življenje. Preiskave so pokazale, da imajo kadilci več srčnih bolezni, pljučnega raka, zvišanega krvnega pritiska in hudih oblik pljučnice.

⁹ Samo pomisli, kako to deluje na ljudi, ki živijo s kadilcem, na njegovo družino in sodelavce. Jezus Kristus je rekel, da je bila za Izraelce od vsega Božjega zakona druga največja zapoved, naj »ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe«. (Marko 12:31, EI) Kaj ti ni prav do tega? Kaj pa dela kadilec? Škoduje sebi in uničuje zdravje drugih, ki vdihavajo tak dim.

¹⁰  Kaj pa alkoholne pijače? Mnogim dobra kapljica kar prija in jih spravi v dobro voljo. Biblija ne prepoveduje pijače, ki vsebuje alkohol. Tega telo »pokuri« kot gorivo ali hrano. (Psalm 104:15; Propovednik 9:7) Zato pa takole opomni: »Zasmehovalec je vino, razgrajač opojna pijača, kdorkoli se z njo omamlja, ni moder!« (Pregovori 20:1) Pijančevanje pa Biblija izrecno obsoja. (1. Korinčanom 6:9, 10; 1. Peter 4:3) Kdor prevečkrat preveč pije, zagotovo »ni moder«, kot pravi Sveto pismo. Sčasoma si bo uničil jetra in si nakopal še kaj hujšega, celo smrt. Nemara si bo pokvaril želodec. Pijanec naravnost izziva srčno kap in infarkt. Spomin mu bo začel pešati in mišičje ne bo več skladno delovalo.

¹¹ Biblijski nasvet o pijančevanju pomaga tudi pri mamilih – heroinu, kokainu, betelovem orehu, marihuani in LSD-eju. Te na veliko uporabljajo, pa ne za »hrano« ali zdravilo, ampak edinole za to, da bi jih odneslo v »blaženost«, da bi priklicali blodne privide ali ušli resničnosti. Takšnih mamil v biblijskih časih nemara še niso uporabljali; toda Biblija zelo odločno govori proti opijanju in njegovi tovarišici »razbrzdanosti« (EI). Ali ne velja ta nasvet za karkoli, s čimer bi se kdo utegnil opiti, tako da se ne  bi mogel več obvladati ali obrzdati? (Efežanom 5:18) Pod vplivom mamil si ljudje pogosto kaj naredijo ali pa jim kdo drug stori kaj hudega. (Glej Pregovore 23:29, 35) Na takšna mamila se navezujejo še druge bolezni, morda obolenja pljuč, možganske in dedne okvare, jetrno vnetje in podhranjenost. Če torej poslušamo nasvet iz Biblije, smo z zdravjem kvečjemu na boljšem.

 ZAKAJ IN KAKO NAJ BI POSLUŠALI BOŽJE NASVETE

¹² Vsak pameten človek si na tihem želi, da bi bil bolj zdrav in da bi živel še dlje. Že zato naj bi poslušali svetopisemske nasvete, o katerih smo govorili, in se po njih ravnali. (Psalm. 16:11) Pa je to dovolj velik razlog? Najbrž veš, da so kakšni ljudje za ljubi užitek ali naslado pripravljeni marsikaj tvegati. Kdor pa verjame v Boga in je prepričan, da se je Bog razkril v Bibliji, bi moral misliti drugače. Ker imamo življenje od njega, naj bi gledali, da bi ga preživeli skladno z njegovimi navodili iz Biblije. Nehvaležno bi bilo, če bi od Jehove življenje vzeli, potem pa nalašč spregledali njegove modre in ljubeče nasvete o tem, kako naj živimo.

¹³ Še več, ali nima Bog, ki nam je življenje dal, pravice, da nam predpisuje, kako naj bi živeli? Saj je sam najvišja oblast v vesolju. Biblijski pisec Jakob ga je imenoval »zakonodajalec in sodnik«. (Jakob 4:12, glej še Izaija 45:9) Zato naj bi svoje navade ravnali po tem, kar reče Bog, zato, ker tako pač reče.

¹⁴ Ko so stvar pogledali iz tega zornega kota, so mnogi dobili voljo in se otresli škodljive zasvojenosti, potem ko tega dolgo niso in niso zmogli. Ves pomen njihovega početja se jim je razkril, šele ko so doumeli, da se morajo spraviti v red ne le zaradi zdravja, ampak zato, ker je takšna Božja volja. Jezus je svojim privržencem povedal, da je največja zapoved ljubiti Jehovo »z vsem srcem in vso dušo in vsem mišljenjem«. (Matevž 22:37, EI) Za kaj takega se mora človek osvoboditi stvari, ki omamljajo in spridijo mišljenje ali umažejo telo.

¹⁵  Laže ti bo, če boš čimveč z ljudmi, ki skušajo živeti skladno z Božjimi nasveti. Apostol Peter je napisal, da so nekateri kristjani prej »živeli v razuzdanosti, poželenju, pijanosti, požrešnosti, popivanju in brezvestnem malikovanju«. (1. Peter 4:3, EI) Ko so se borili in poboljševali, jim je vlivalo moči sestajanje s sokristjani. Tako jih je zmeraj kdo spodbôdel, naj vendar preučujejo Božjo besedo in se ravnajo po njej. In če jim je med takšnim poboljševanjem zmanjkalo moči ali če jih je kaj še povrh vsega mučilo, so lahko dobili pomoč. Kako pa? Obiskali so zrele kristjane, ki so se pogovorili z njimi, čustvovali z njimi, jih razumeli in jih spet postavili na noge. – Propovednik 4:9, 10; Job 16:5

¹⁶ Če bi rad takšno pomoč, te vabimo na sestanke Jehovinih prič. Tam ti bodo izkušeni kristjani z veseljem pomagali spoznavati Božje nasvete in se ravnati po njih. Ko ti bo to počasi že šlo od rok, si boš lahko z zadoščenjem rekel, da skušaš biti svojemu stvarniku v veselje. In zakoračil boš daljšemu, srečnejšemu in bolj zdravemu življenju naproti.

[Preučevalna vprašanja]

Po čem se dá vedeti, da je Bogu mar za naše zdravje? (1–6)

Kateri biblijski nasvet se navezuje na kajenje? (7–9)

Kako lahko ob Bibliji lažje premislimo o pijači? Pa o mamilih? (10, 11)

Zaradi česa naj bi svoje življenje naravnal po Božjem nasvetu? Kako si lahko pomagaš? (12–16)

[Okvir na strani 99]

»Zdaj obstaja še več dokazov, da cigaretni dim ne škoduje le kadilcu, ampak tudi ljudem zraven njega. ... Če kadite, premislite, kako bo to telesno in duševno delovalo na vas in na vašega otroka. S svojim kajenjem tvegate zdravje lastnega otroka.« – Iz neke zdravniške priloge dr. Saula Kapela

[Okvir na strani 100]

»Raziskave spravljajo marihuano v zvezo z mnogimi motnjami v zdravju. Sem spadajo bolezni pljuč, morda rak, duševne in živčne motnje, nezmožnost telesa, da bi premagalo bolezen, zmanjšana spolna moč, okvare kromosomov in zapleti pri porodu.« – »Newsweek«

[Slika na strani 97]

Snažnost pomaga do trdnejšega zdravja