Poglavje 20

Kako bi rad živel

KAJ bi rekel, če bi te kdo vprašal: »Kje bi v današnjih časih našel srečo?« Trdno prepričan mu lahko odgovoriš: »Delaj, kot hoče Bog, pa boš živel polno, srečno in dolgo.«

² V prejšnjih poglavjih smo preudarjali, da stvarnik res obstaja, da nam v Bibliji daje znanje in navodila, ki jih vsi rabimo, in da se dá tudi v današnjih časih s pridom uporabiti njegovo Besedo. Če živimo kot pravi kristjani, smo laže kos težavam, kot sta stres in osamljenost. Če imamo Biblijo za vodnico, se znamo varovati neljubih sitnosti, ki jih sicer povzročijo pijanstvo, nenravna spolnost, nepoštenje in druge pregrehe. (Pregovori 4:11–13) Če povzamemo svoj pogled na denar po Bibliji, smo prejkone mirnejši in ‚dosežemo pravo življenje‘. – 1. Timoteju 6:19, EI

³ Če poslušamo vse, kar je govoril stvarnik, dobi življenje smisel in cilj. Razumemo, zakaj Bog dovoljuje hudobijo in trpljenje. In če za današnjim dogajanjem zaznavamo uresničevanje biblijskih prerokb, spoznamo, da živimo v »zadnjih dneh« zdajšnjega hudobnega sistema. (2. Timoteju 3:1–5) To pomeni, da bo Bog kmalu odpravil vsa človekova kraljestva, dolga leta nepoštene politike in vojske, ki jih vzdržujejo z neznosnimi davčnimi bremeni. (Daniel 2:44; Razodetje 16:14, 16) Tako bo Bog naredil konec vedno vnovičnemu prizadevanju  človeka, ki bi hotel vladati Zemlji, preživelemu človeškemu rodu pa bo vladal iz svojega nebeškega kraljestva. – Razodetje 11:17, 18; 21:1–4

ALI BI TI TO RAD

⁴ »Imenitno bi bilo živeti v raju med ljudmi, ki bi se ljubili in se bali Boga,« bi rekel skoraj vsak. (Izaija 11:9) Samo za kaj takega morajo biti naše želje po pokoravanju Božjim zahtevam in naše pravicoljubje dovolj močni, da bodo čezinčez udarili pečat našim zdajšnjim navadam. (Matevž 12:34; 15: 19) Ali bi to res rad? Kot nalašč je učenec Jakob navdihnjen pisal kristjanom prav o tem:

»Ali ne veste, da je prijateljstvo sveta sovraštvo do Boga? Kdorkoli torej HOČE biti svetu prijatelj, postane Bogu sovražnik.« – Jakob 4:4

⁵ Jakob je še poudaril, da je »čista in neomadeževana pobožnost pred Bogom« tudi to, da ‚se ohranimo neomadeževane od sveta‘. (Jakob 1:27, EI) Borimo se za to. Samo: kristjani živijo v svetu nasilja in iztirjenosti, nravne sprevrženosti, političnih spletk in nacionalizma; zato seveda le stežka ostanejo docela neprizadeti. Še tako pobožnemu kristjanu kdaj spodrsne, zmoti se, pa naj se še tako izmika posvetni umazaniji. Zato se morajo kristjani kar naprej spopolnjevati. (Kološanom 3:5–10) Vprašanje je le, kaj bi radi.

⁶ Za primer si vzemimo dva možaka, ki sta ravno pri jedi. Enemu po nesreči kapne omaka na kravato. Drugi pa svojo kravato prime in jo premišljeno pomoči v omako; tako se mu je pač zahotelo. No, kateremu smo podobni? Kaj izpričujejo stvari,  katerim se radi vdajamo ali za katere se odločamo: da bi hoteli prijateljevati s svetom ali biti Božji prijatelji?

⁷ Na vseh mogočih koncih se lahko pozna, da je kdo prijatelj s svetom. Nekateri so tako zelo navezani na svojo družino ali sosede, da kar prikimavajo ali pa se še sami lotijo stvari, za katero vedo, da se Bogu ne zdi prav – recimo nesvetopisemskih proslavljanj in pijančevanj, ali pa zbijajo opolzke dovtipe in kažejo nestrpnost do druge rase. (1. Peter 4:3, 4; Efežanom 5:3–5; Dejanja ap. 10:34, 35) Če pa bi radi ugodili Bogu, nam bo njegovo priznanje pomenilo celo več kot hvala svojcev. – Lukež 14:26,27; 11:23

⁸ Tudi pri izbiri zabave se dá ugotoviti, ali bi se hoteli sprijateljiti s svetom. Prakristjani niso hodili gledat okrutnih gladiatorskih bojev ali iger, v katerih se je vse sukalo krog lahkoživja. Kako pa je z nami? Premislimo, kaj so naši najljubši športi, televizijske oddaje, filmi in berivo. Če zaznamo, da nas pomalem skomina po stvareh, ki jih Bog odsvetuje, bi morali svoje preljube konjičke spraviti pošteno v red. Čari sveta lahko omrežijo celo mlade, ki so odraščali v krščanskih družinah, in kristjane, ki so Biblijo prebrali takorekoč podolgem in počez.

⁹ Pri vprašanju, ali smo prijatelji z Bogom ali s svetom, gre za življenje ali smrt. (1. Janez 2:15–17) Obojega ne moremo imeti, tako kot ga človek na razpotju ne more mahniti na dva kraja.

¹⁰ Začasa Elija je nekaj Hebrejcev zajelo čaščenje Baala okolišnih narodov. Ohranili so sicer nekaj vezi z edinim Bogom, Jehovo, niso pa se ga več  držali docela. Elija je rekel, da so »omahovali na dve strani«. Morali so se odločiti, ali bodo ali ne bodo pripadali Jehovi. Šlo je pač za življenje ali smrt. – 1. Kraljev 18:21–40, EI; 5. Mojzesova 30: 19,20

¹¹ Ne moremo se celo večnost odločati, kaj bi res radi. V prvem stoletju je apostol Peter rotil kristjane, naj ‚imajo trdno v mislih prihod Jehovinega dne‘ (NS), ko bo hudobija zbrisana z Zemlje. V »svetem življenju in pobožnosti«, torej tudi v vnetem naznanjanju krščanskega oznanila, naj bi se zrcalila zavest, da čas vse bolj mineva. (2. Peter 3:11, 12) Nekateri kristjani so vzorno živeli poročeni, drugi se raje niso poročili, tako da so mogli »biti pri Gospodu trajno in brez raztresenosti«. – 1. Korinčanom 7:29–35, EI

¹² Če je bilo življenje, kakršnega so kristjani hoteli živeti takrat, važno v prvem stoletju, je zdaj vse skupaj še toliko važnejše. Vidimo, kako Božje kraljestvo že vlada v nebesih in manjka le še »malo časa«, pa bo Bog po Kristusu udaril po narodih in zvezal Satana Hudiča. (Razodetje 12:12; 19:11–20:2) Zato se je zdaj treba odločiti, kako bi radi živeli.

ŽIVLJENJE, KAKRŠNEGA BO DAL BOG

¹³ To, kakšno življenje si izbiramo sedaj, bo odločalo o tem, ali bomo smeli užiti tudi življenje, za kakršnega bo Bog poskrbel v bodoči novi ureditvi.

¹⁴ Najprej se bržda domislimo mnogih telesnih blagrov obnovljenega raja. V nekdanjem raju sta imela Adam in Eva zdrave hrane na pretek. (1. Mojzesova 2:9, 16) Tudi v novi ureditvi bo obilo dobre, zdrave hrane. – Psalm 72:16; 67:6

¹⁵  Adam in Eva sta bila trdnega zdravja, saj ju je Bog ustvaril popolna. To govori v prid biblijskemu zagotovilu, da bodo v novi ureditvi bolezen, bolečine, ki jih ta povzroča, in solze žalovanja stvar preteklosti. (Razodetje 21:1–4) Človeški rod si bo utrl pot do telesne popolnosti.

¹⁶ Ljudje se ne bodo več ubijali s skrbmi, po svojih sedemdesetih letih ne bodo umirali. Lahko bodo okušali slast pronikanja v vse mogoče kotičke znanja in izkustva. Svojo nadarjenost boš lahko dodobra razvil, morda pa boš odkril, da si nadarjen za stvari, o katerih se ti ni niti sanjalo. Kuhanje, stavbarjenje, mizarjenje, opremljanje doma, kmetovanje, igra na glasbilo, šiviljenje, spoznavanje, ki mu ne bo konca ne kraja ... Našteli bi lahko še kopico zanimivih in koristnih stvari, ki si jih boš lahko privoščil. Jehova je nekoč rekel: »Rok svojih delo bodo dolgo (ali ‚bogato‘, NS) uživali izvoljenci moji.« – Izaija 65:22

¹⁷ V Bibliji tudi piše, da so se živali v edenskem gaju hranile z rastlinjem. (1. Mojzesova 1:30) Torej lahko pričakujemo, da bo Bog spet uredil tako, da živali ne bodo več napadalne in nevarne; med sabo in s človekom bodo živele v miru. Otroci in odrasli se bodo z njimi veselili po mili volji. – Glej Izaija 11:6–8; 65:25; Ozea 2:18

¹⁸ Vseeno pa Biblija ne začne na drobno popisovati stvarne blaginje v novi ureditvi. Jehova, naš stvarnik, ve, kaj potrebujemo. Biblija nam o njem pravi, da »odpira svojo roko in dobrohotno nasičuje vse, kar živi«. – Psalm 145:16

¹⁹ Biblija ne poudarja blaginje ali kdovekakšnih dobrot, pač pa duhovno in duševno plat življenja,  ki bo največ pomenila za srečo v obnovljenem raju, in prav je tako. Nadejamo se lahko na primer takšnilih razmer:

»Delo pravičnosti bo mir in učinek pravice bo pokoj in varnost za vedno. V kraju miru bo prebivalo moje ljudstvo, v varnih stanovanjih in brezskrbnih počivališčih.« – Izaija 32:17, 18, EI

²⁰ Jasno nam je, da kljub trdnemu zdravju, lepi hiši in polnemu krožniku ne moremo biti zares zadovoljni, če nas obdajajo večne zdrahe, napetosti, ljubosumje in huda kri. (Pregovori 15:17; 21:9) V prihodnjem raju pa bo Bog dal živeti ljudem, ki tankovestno in načrtno premagujejo te takó človeške napake. Iz teh ljudi bo zrasla na svetu družina  kristjanov, ki si bo nabirala sadove Božjega duha, še zlasti ljubezen, mir, dobrotljivost in zdržnost. (Galatom 5:19–23) Z vsem žarom se bodo borili za osebnost, ki bi bila ubrana z Jehovino. – Efežanom 4:22–24

ŽIVETI V VESELJE IN SLAVO JEHOVI

²¹ Spričo predvidenih gmotnih in duhovnih blagoslovov je čisto prav, da se veselimo nove ureditve. Toda če bi častili Boga in živeli po krščansko najprej zaradi njih, bi bili do neke mere podobni sodobnemu samoljubnemu rodu, ki mu hodi po glavi najprej tisto, kar hoče in more dobiti sam.

²² Namesto tega naj bi si želeli živeti krščansko zdaj in v prihodnje zato, ker bi to od nas hotel Bog. Najprej on, potem mi. Jezus je povedal, kako naj bi gledali na vse to: »Prihajam, ... da izvršim, o Bog, tvojo voljo« in »Moja jed je, da izvršujem voljo tistega, ki me je poslal, in da dovršim njegovo delo«. (Hebrejcem 10:7; Janez 4:34, EI) Iz hvaležnosti za vse, kar je Bog storil, naj bi najprej mislili nanj. – Rimljanom 5:8

²³ Prav zato Biblija ne prisoja poglavitnega pomena naši rešitvi in blagoslovom, ki jih morda dobimo. Bolj ko to poudarja opravičenje Božjega imena in kako prav da je, če slavimo Boga zaradi njega samega in zaradi vsega, kar dela. David je spisal tole:

»Poveličeval te bom, o Božji moj kralj, slavil bom tvoje ime na vekov veke. Velik je Jehova in nadvse hvale vreden, ne dá se preiskati njegova veličina.« (EI) »Lepoto in slavo tvojega veličastva in čudovite stvari tvoje bom premišljeval.« – Psalm 145:1, 3, 5

²⁴  Jezusu in Davidu se je zdelo prav, da dasta v življenju Boga pred vse drugo in ga venomer slavita. Prav bo, če ga tudi mi. Ko bomo to dvoje prideli k smotrnemu življenju kristjana, bomo našli srečo – zdaj in za vse čase.

[Preučevalna vprašanja]

Kako to da srečo še najprej najdeš tako, da v vsem poslušaš Boga? (1–3)

Zakaj se moramo odločiti, ali bomo Božji prijatelji ali prijatelji sveta? (4–6)

S čim lahko človek razodeva, da hoče biti prijatelj s svetom? (7, 8)

Kako važno se je odločiti, kaj bi res radi? (9–12)

Kakšno življenje bo Bog dal v novi ureditvi? (13–18)

Kateri blagoslovi, ki jih obljublja ponovni raj, štejejo še več? (19, 20)

Kako lahko najdemo pravo srečo? (21–24)

[Slika na strani 189]

Za vse bo časa na pretek, lahko boš razvil in uporabil svojo nadarjenost