Poglavje 6

Kako si pomagaš v denarni zadregi

»ZA zabavo se napravljajo gostije in vino razveseljuje življenje; denar pa doseže vse.« – Propovednik 10:19 (Ekumenski prevod)

² Povsod, v vseh deželah, je trda za denar. En razlog za to je inflacija. Iz dneva v dan je življenje dražje. Mnogi ne zmorejo niti toliko, da bi si kupili živeža. Vse več mož mora delati še honorarno in tudi vedno več žena mora v službo. Družine pa trpijo in trpi tudi zdravje. Ponavadi nam denarna stiska zraste čez glavo, kadar veliko kupujemo na up. Marsikdo se je že zanašal na posojila, potem pa je do vratu zabredel v dolgove, ko je še kar naprej trošil za stvari, ki jih sploh ni imel kaj rabiti. To ne velja samo za razvite, ampak tudi za revnejše države.

³ S kakšnim uporabnim nasvetom nam Biblija postreže tukaj? Ali ti lahko pomaga, da najdeš ali obdržiš službo? Ali more tvojo družino rešiti skrbi zaradi denarja in vam prinesti srečo?

ALI POŠTENJE IN TRUD KAJ POMAGATA

⁴ »Garač nima sreče. Kaj pravite k temu?« 85 odstotkov vprašancev je reklo, da je to res. Navadno se zdi, da uspeš res samo s prevaro, krajo, podkupovanjem in vplivnimi zvezami. Sveto pismo  pa vendarle poudarja vrednost poštenosti in marljivosti. V njem piše na primer tole:

»Kdor je kradel, naj ne krade več, marveč naj se trudi z delom svojih rok za kaj dobrega.« – Efežanom 4:28, EI

»Lenuh želi, a brez uspeha, želja pridnih pa se spolni. Vidiš moža, ki je spreten pri svojem delu? Pred kralji bo še stal.« – Pregovori 13:4, 22:29, EI

»Prizadevajte si, da živite v miru, da se ne vtikate v tuja opravila in si sami zaslužite za življe-nje, kakor smo vam bili naročili. Tako vas bodo spoštovali tudi tisti, ki ne verujejo, in za tisto, kar rabite, ne boste več odvisni od nikogar.« – 1. Tesaloničanom 4:11, 12, Good News Bible

⁵ Čas in skušnje so dokazale uporabnost takega nasveta. Že res, včasih se zdi, da gre lenuhu vse kot po maslu. Na splošno pa se boš z biblijskim nasvetom – če boš znal gledati tudi dlje v prihodnost – pretaknil skozi življenje bolje kot tisti, ki se ne zmeni zanj.

⁶ Kolikokrat se delovodje pritožujejo, da delavci zamujajo, postavajo križem rok brez dela, da so umazani in da jim ni zaupati. Kdor pa se ravna po biblijskih načelih, pride na delo točno, je vesten, snažen in prizadeven delavac, vreden zaupanja. Tak bo ponavadi hitro našel delo. Nemara bo zaslužil celo kak dinar več, saj je dobro opravljeno delo nemalokrat bolje plačano. Mnoge Jehovine priče povejo, da se jim je kaj takega že zgodilo.

⁷ Ampak ali ni v teh časih skoraj nujno lagati in varati? Kristjani, ki so biblijska načela vzeli zares, ne marajo krasti, lagati ali slepariti, in spoznavajo, da jim svetopisemski nasvet pomaga.

V Južni Afriki je neko johannesburško podjetje, ki je prodajalo električno opremo, zašlo v težave. Do tega je prišlo tudi zato, ker so mnogi  nameščenci kradli. Lepega dne je direktor sklical vse afriške delavce in jih vse skupaj odpustil. Drugo jutro pa se je eden od njih kot ponavadi peljal z vlakom na delo in spotoma srečal sodelavca. »Kaj pa ti, še kar delat?« ga je vprašal. Sodelavec mu je povedal, da mu je direktor na samem zaupal, kako da bo zanj naredil izjemo, zaradi njegove poštenosti. »Isto je z mano,« je povedal prvi. Ko sta prišla v službo, sta tam dobila še tretjega: tudi temu je poslovodja posebej naročil, naj pride delat po starem. Vsi trije so bili pravi kristjani.

Robert je delal za neko britansko cestno-gradbeno podjetje. Nekoč mu je poslovodja naročil, naj vsakemu, ki bi ga iskal, reče, da ga ni tam. Robert pa je stranki po telefonu povedal, da je poslovodja zavzet. Ko je ta to zvedel, je Roberta nadrl. Robert pa mu je razložil, da pač ne sme lagati, ker da je Jehovina priča, in poslovodja je odnehal. (Efežanom 4:25) Ko so Roberta nekoč pozneje predlagali za napredovanje, je zavisten sodelavec hotel očrniti njegovo poštenost. Takrat pa se je oglasil poslovodja in povedal, kaj se mu je zgodilo. In Robert je napredoval.

⁸ Ali pa je lahko pošten tudi samostojen obrtnik? Včasih se zdi, da je poštenje tu odveč. Pa vendar je to najboljša pot. Tako imaš lahko pred Bogom čisto vest in miren spanec. Povrh tega pa vsi rajši kupčujejo s človekom, ki jih po njihovem ne bo opeharil. Prav piše v Bibliji: »Spoštovali vas bodo tudi tisti, ki ne verujejo«.

POMAGA IZ STANOVANJSKE STISKE

⁹ Enako težko je najti spodobno stanovanje. Ponekod se morajo v eni sami sobi stiskati cele družine. Če že ne to, pa je težko najti snažno in ne predrago stanovanje. Ali si lahko tukaj kaj pomagaš z Biblijo?

¹⁰  Kot najemnik (ali podnajemnik) imaš opraviti s tujo lastnino. Vedeti je treba, da je Bog že Izraelcem ukazal, naj spoštujejo tujo lastnino in naj z njo lepo ravnajo. (5. Mojzesova 22:1–4) Zahteval je tudi telesno higieno. (5. Mojzesova 23:12–14; 2. Mojzesova 30:18–21) Enako tudi tankovestni kristjani gledajo, da ne bi česa poškodovali, in v najetem stanovanju skrbijo za snažnost. Spričo tega in tudi zaradi slovesa, da »so mirni ljudje«, jih marsikje radi vzamejo na stanovanje in hišni lastniki so zelo zadovoljni z njimi.

Krščanska družina iz neke afriške države je najela hišo nekdanjega župana njihovega glavnega mesta. Hišo so pospravljali in redno plačevali najemnino. (Rimljanom 13:8) Ko so se že skoraj odselili drugam, so lastniku predstavili drugo družino iz svoje verske skupščine. Lastnik je omenil, da bo sedaj kajpada »zvišal« najemnino, da jo bo kar podvojil. Ker pa je vedel, da se na te kristjane in na njihovo snažnost lahko zanese, je ostal pri stari najemnini. Tako so mu plačevali le pol toliko, kot so v tistem okolišu računali za podobne hiše.

¹¹ Celo če okoliščine presegajo človekove moči, tako da ne more in ne more najti spodobnejšega stanovanja, bo še vedno imel nekaj od tega. Stanovanje bo zmeraj čisto in lepo pospravljeno, to pa bo tudi koristilo tvojemu zdravju in sreči.

PAMETNO OBRAČAJ SVOJ DENAR

¹² Bogati kralj Salomon je napisal tole: »Kajti modrost je obrana in denar je obrana, toda prednost znanja je ta, da modrost ohrani v življenju njega, kdor jo ima.« – Propovednik 7:12

¹³  Salomon je dobro vedel, da ti denar lahko prihrani težave, ki jih s seboj prinaša revščina. Dobro bi bilo, da to spoznamo tudi mi. Denarja torej ne gre razmetavati, ampak je z njim treba pametno gospodariti. Ali je v Bibliji kakšen nasvet, ki bi ga mogli s pridom uporabiti v denarnih poslih?

¹⁴ Jezus je vprašal: »Kdo namreč izmed vas, ki hoče zidati stolp, poprej ne séde in preračuna stroškov, ali ima, da ga dozida; da bi se mu potem, ko bo postavil temelj in bi ne mogel dovršiti, ne začeli vsi, ki bi to videli, posmehovati.« – Lukež 14:28–30, EI

¹⁵ To misel lahko prenesemo na denar za gospodinjstvo. Dosti zakonskih parov je že spoznalo, kako dobro je v miru preračunati izdatke in prihodke in pretehtati, če je mogoče in pametno kupiti kaj večjega. Pomagali so si še z biblijskim svarilom, da se rado zgodi kaj nepričakovanega. (Propovednik 9:11) Ob tem jih je minilo, da bi preveč mrzlično nakupovali in se za dolga leta zadolževali.

¹⁶ Zapomni si tudi tale daljnoviden pregovor: »Kdor jemlje na posodo, je suženj upniku.« (Pregovori 22:7, EI) Biblija sicer nima nič proti sposojanju ali posojanju, zato pa nas opozarja, da nepotrebno zadolževanje dolžnika naposled prisili v tlako banki ali upniku. Pameten človek ne pozablja, kako je kupovanje na posojilo v naših dneh za mnoge prevelika skušnjava in kako jim potem teče voda v grlo zaradi dolgov in visokih obresti.

¹⁷ Biblija je mnogim družinam pomagala, da so se otresli najhujših skrbi, ker so živeli manj potratno. Lep zgled nam je Jezus. Najprej je nasitil množico lačnih ljudi, potem pa je naročil, naj poberejo ostanke. (Janez 6:10–13) Kristjani, ki se zgledujejo  po tem, mladi in stari, bolj pazijo, da ne gre nič v izgubo.

¹⁸ Ko skušamo svoje življenje ravnati po biblijskem nasvetu, moramo najbrž začeti na denar gledati precej drugače. Zato pa bo konec toliko boljši, kakor se je zgodilo v temle primeru:

Kmalu po poroki sta mladoporočenca iz Zimbabveja zašla v težave zaradi denarja. On je bolj malo zaslužil, ona pa si je želela zmeraj novih stvari in izbrane hrane. Zaposlila se je še ona, pa ni dosti pomagalo. Vse to je močno razrahljalo njun zakon in spraševala sta se že, ali sta sploh še za skupaj. Nekaj krščanskih starešin jima je ponudilo pomoč. Z Biblijo v roki so se pogovorili, kako važno je v gospodinjstvu računati za naprej. (Lukež 14:28–30) Zakonca sta sama prišla do tega, da bi si morala sestaviti seznam, kaj morata  med tednom kupiti, koliko bi to približno stalo in koliko bi se dalo pri tem prihraniti. (Pregovori 31:14) Starešine so jima svetovali iz Svetega pisma, s čim naj bi se zadovoljila in zakaj naj bi ju ne skominalo po udobju, ki si ga tedaj tako ali tako nista mogla privoščiti. (Lukež 12:22–31) Tak biblijski nasvet jima je res prav prišel. Ko nista imela več takšnih preglavic z denarjem, sta bila srečnejša. Celo sosedje so pravili, da se je njun zakon popravil.

¹⁹ Uporabni biblijski nasvet se obrestuje tudi tistim, ki živijo od rednih prejemkov. Tako se je godilo že upokojenemu zakonskemu paru v Španiji:

Skromni prihodki Francisca in Marije so kratko in malo prepičli. Vendar pa, kot pravita, kar dobro shajata, ker pač delata tako, kot se učita iz Svetega pisma. V Pregovorih 6:6–8 na primer piše: ‚Pojdi k mravlji, poglej njena pota in postani moder! Pripravlja si poleti hrano, zbira ob žetvi svoj živež.‘ Marija pripoveduje, da se je naučila tega in da sedaj kupuje takrat, ko je vsega dovolj in je zato cenejše. Sadje denimo kupuje ob letini. Vsako leto počaka na razprodaje in šele potem kupuje obleko za drugo leto. ‚Hrano si pripravljata poleti‘ – vrtnarita namreč na krpici zemlje, tri četrt ure hoda od njunega doma. Prav jima pridejo tudi besede iz 1. Janeza 2:16. Tako sta zadovoljna tudi s starim, čeprav malce staromodnim pohištvom. In v zameno za drago zabavo raje z veseljem pomagata ljudem spoznavati Boga.

NE MÊČI DENARJA SKOZI OKNO

²⁰ Če se vdajamo mamilom ali pijači, kadimo in kockamo, nam bo denar kaj hitro skopnel. Tudi tu lahko Biblija pomaga. *

²¹ Vzemimo na primer pijačo. Biblija nikomur ne brani alkoholne pijače, če pije z mero. Zato pa svetuje tole:

 »Stradal bo, kdor ljubi veselje; kdor ljubi vino in olje, ne bode bogat«

»Ne bodi med popivači vina, ... zakaj popivač in požeruh obubožata, in zaspanec se s cunjami oblači.« (EI) – Pregovori 21:17; 23:20, 21

²² Popivanje ti na več načinov prazni žepe. Alkoholne pijače so drage, tako da marsikdo požene po grlu tudi polovico plače. Samo v eni kanadski pokrajini, v Quebecu, gre za pijačo na leto nad milijardo dolarjev. Še ena milijarda gre za pojave, ki spremljajo hudo popivanje – za izostanke z dela in nesreče zaradi vinjenosti.

V južnem Čilu je prodajalec čevljev zaradi pijančevanja izgubil delo. Potem se je lotil popravljanja čevljev v lopi poleg propadajoče hiše, ki jo je najel z družino. Še vedno pa je skoraj ves denar pognal za pijačo in dostikrat ga je morala žena spravljati iz zapora. Pozno v noč je izdelovala lasulje, da so sploh imeli kaj za pod zob. Potem pa je začela preučevati Biblijo z Jehovinimi pričami. Od takrat je bila do moža bolj razumevajoča in skrbna. Zaradi tega je mož med preučevanjem še sam prisedel k mizi. Sprevidel je, da ne more takole piti in biti kristjan, zato je pustil pijačo. Od takrat so doma tudi jedli bolje. S časom so si celo kupili hišico in delavnico, kjer je potem uspešno čevljaril.

²³  Kaj pa igranje na srečo, naj so to konjske stave, kartanje za denar ali pa nepreštete srečke? Marsikdo je bil že ob ves denar, ker je preveč strastno kockal. Upal je in upal, da bo zadel »terno«, medtem pa zapravil vse, kar je imel, in na koncu spravil družino v hudo nesrečo.

²⁴  Neki Avstralec je pravil, da je bil dolga leta »do konca obseden s kockanjem. Vseh sedem dni v tednu sem prekockal in bi jih še več, če ne bi zmanjkalo dni.« Tako dolgo si je sposojal pri prijateljih, da so se ga že izogibali. »Včasih, potem ko sem vse izgubil, sem se zaletaval z glavo v zid in moledoval ženo, naj mi da ‚vsaj petdeset centov, saj bom zagotovo zmagal‘.

²⁵ Ko je začel preučevati Biblijo, je naredil nanj močan vtis tale Jezusov nasvet: »Glejte in varujte se vsake lakomnosti.« (Lukež 12:15, 1. Korinčanom 6:9, 10) Povzel je, da s kockanjem kaže velik pohlep, in se prisilil, da ga je pustil. Plačo je sedaj porabil za družino in šele zdaj je zares dojel tale pregovor: »Blago, ki se je dobilo s sleparijo (»s kockanjem«, pravi Living Bible), se zmanjša, kdor pa s pošteno roko zbira, ga pomnoži.« – Pregovori 13:11

REŠITEV JE V SKROMNOSTI

²⁶ Kar zadeva denar, pa ti Biblija lahko še največ pomaga, ko potrka na tvoj pogled na življenje. V 1. Timoteju 6:7–10 preberemo tole:

»Nič namreč nismo prinesli na svet, tudi odnesti ne moremo nič. Ako imamo živež in obleko, bodimo s tem zadovoljni. Kateri pa hočejo obogateti, padejo v skušnjavo in zanko in v mnoge nespametne in škodljive želje, ... (Denarju) so se nekateri vdali, pa so zašli od vere in sami sebe prebodli z mnogimi bolečinami.« – EI

²⁷ Kdor je lakomen denarja, naj je reven ali bogat, ga ne bo nikoli sit. Kalifornijski poslovnež z velikimi načrti je svoji ženi povedal: »Obogateti hočem ... in če bom moral izbirati med tabo in ... (podjetjem), boš ti potegnila krajši konec.« Postal je  vodja velikega združenja, milijonar, in sedaj živi v hiši, ki je vredna 700.000 dolarjev. Vseeno pa pravi: »Ni mi dovolj, pa naj imam še toliko.« Dejstvo je, da denar še ne osreči. Dve leti pred smrtjo je naftni milijonar J. P. Getty rekel: »Nikjer ne piše, da ima denar kaj skupnega s srečo. Nemara z nesrečo.«

²⁸ Biblija nikogar ne obsoja zato, ker bi imel denar ali imetje. Ne more pa dovolj posvariti pred lakomnostjo. Spominja nas, da nam življenje ne priteka iz premoženja. – Lukež 12:16–20

²⁹ Zato si ne nakoplji na glavo skrbi s slo za denarjem. Zadovolji se s tem, kar imaš ali kar se ti ponudi za zmerno ceno. Do takšnega pojmovanja ti bodo pomagale tele Jezusove besede iz Lukeža 12:22–31:

»Ne skrbite za življenje svoje, kaj boste jedli, tudi za telo svoje ne, kaj boste oblekli. Zakaj življenje je več nego hrana in telo več nego obleka. Poglejte krokarje: ne sejejo in ne žanjejo, nimajo kleti ne žitnice, in Bog jih živi: koliko ste vi boljši od ptic! ... Tudi vi ne iščite, kaj boste jedli ali kaj boste pili, in ne vznemirjajte se s takimi skrbmi, zakaj vsega tega iščejo narodi tega sveta; a Oče vaš ve, da tega potrebujete.«

³⁰ Draga garderoba, izbrana jedila in razkošna vila so ti lahko v veselje, ne morejo pa ti podaljšati življenja niti za leto dni – kvečjemu ti kakšnega ugrabijo. Tudi brez zakladov si lahko srečen.

³¹ Tudi ti ni treba bogastva, da bi imel prijatelje. Če kdo lovi prijatelje na denar, se hudo moti. Takšni »prijatelji« jedo za tvojo mizo in sprejmejo tvoja darila; ko pa poide denar, izginejo tudi oni. – Propovednik 5:11, Pregovori 19:6

³²  Če pa boš o tem, kako naj bi delal, se razvedril in bil dober do drugih, privzel trezno biblijsko sodbo, ti bo to kot v »dar Božji«. Ali kot to pravi Propovednik 3:12, 13: »Ni drugega dobrega zanje, kakor da se vesele in delajo dobro v svojem življenju. Pa tudi to, da kdo je in pije in se veseli dobrega pri vsem svojem trudu, je dar Božji.« (EI)

³³ O vsem tem Bog svetuje tako modro, da se kdo utegne vprašati: ali bo Bog kdaj končal revščino, podhranjenost in stanovanjsko stisko, ki se tako pogosto navezujejo na denarne težave? Bo! Kasneje bomo pregledali tudi dokaze, ki so podloga tej trditvi. Najprej pa poglejmo še druge tegobe, ki tako prizadevajo sodobnega človeka.

[Podčrtna opomba]

[Preučevalna vprašanja]

Zakaj rabimo pomoč, da bi se rešili denarnih zadreg? (1–3)

Kakšen življenjski pogled na delo, čisto drugačen od drugih, kaže Biblija? (Propovednik 8:12, 13) (4–6)

Koliko velja poštenje? (Rimljanom 2:14, 15) (7, 8)

Kako se lahko izvlečeš iz stanovanjske stiske, če se ravnaš po Bibliji? (9–11)

Kaj uporabnega nam Biblija svetuje o denarju? (12–16)

Kako so mnogi že s pridom porabili biblijski nasvet? (17–19)

Zakaj se dá pomagati z biblijskim nasvetom o pijači? (20–22)

Kako kockanje samo še pomnoži težave? (23–25)

Kakšna je uporabna vrednost biblijskega nasveta o skromnosti? (26, 27)

Kaj dobrega je Jezus svetoval o bogastvu? (28–30)

Kako si lahko z biblijskim nasvetom pomagaš do bolj izpolnjenega življenja? (31–33)

 [Okvir na strani 53]

BRANJEVKA IZ JUŽNE AMERIKE

Oseminštiridesetletna Gvajanka Norma je imela na enem največjih živilskih trgov v Georgetownu svoje stojnice. Pri tehtanju je rada goljufala. Kadar je kdo hotel štiri unče osoljenih rib, jih je odtehtala le tri, pa še kovinske uteži so bile lažje od pravih. Tako njeni odjemalci niso nikoli dobili prave mere.

Neko nedeljo pa ji je sorodnik dal izvod Stražnega stolpa, ki je pretresal biblijska načela o trgovanju. Zdelo se ji je, kakor da je bil napisan zanjo. (Pregovori 20:23; 3. Mojzesova 19:35, 36) Že v ponedeljek je Norma lažnive uteži vrgla proč in kupila prave. Začela je hoditi na sestanke v kraljevsko dvorano Jehovinih prič in preučevati Biblijo. Čeprav so se ji domači posmehovali, je bila vedno bolj prepričana, da je storila prav.

Kako pa ji je šla trgovina? Brez goljufanja ji nekaj robe ni prinašalo dobička, zato je niti ni več prodajala. Pri preostali robi so odjemalci opazili spremembo in včasih pripomnili: »Odkar ste kristjanka, nam daste za enake denarje več.« In tako je kupčija kar stekla. S pošteno prisluženim dobičkom je Norma odplačala hipoteke za hišo, vložila nekaj denarja v banko, nekaj pa ga je dala za dobrodelne namene. Popravilo se ji je tudi zdravje, saj je nič več ne boli glava kakor prej, ko se je bala, da jo bodo zasačili pri goljufanju.

[Okvir na strani 59]

»Sedeminosemdeset odstotkov Avstralcev je v preteklih treh mesecih tako ali drugače igralo na srečo.« – Brisbanski »The Sunday Mail«

»Več nam je do kocke kot za hrano! Queenslandčani zapravijo na teden približno 12 milijonov dolarjev za igranje na srečo – skoraj toliko kot porabijo za živež.« – Brisbanski »The Sunday Mail«

[Slika na strani 57]

Z Biblijo je bilo lažje urediti gospodinjstvo

[Slika na strani 60]

Kakšna je uporabna vrednost biblijskih načel o pijači, kajenju in igranju na srečo?