Poglavje 3

Koga boš vprašal za pot

KAJ ti zapira pot do sreče? Morda skrbi? Morda težave z zdravjem, denarjem, spolnostjo, družino ali kaj drugega čisto osebnega. Tem se nemara pridruži še strah pred zločini, pred pomanjkanjem najosnovnejših potrebščin ali vojno, zraven pa sitnosti v službi in predsodki soljudi. Da, skoraj vse nas tarejo skrbi in nam kalijo srečo.

² Čeprav se ljudje z najvišjo izobrazbo in bogatimi izkušnjami še tako trudijo, težave ostajajo in se celo zaostrujejo. Še zmerom drži tale izrek spred davnih let: »Človeku ni v oblasti pot njegova, ne v moči moža, kako naj hodi in ravna stopinje svoje.« * Ali ni kot na dlani, da nam mora pot kazati kdo modrejši od človeka, če hočemo biti kdaj srečni? Samo, kdo nam jo bo pokazal?

³ Mnogi menijo, da je vesolje nekakšna »knjiga stvarstva«, ki priča o stvarniku. V tej veri je starodavni hebrejski kralj napisal, da »nebesa razglašajo božje veličastvo«. Povedal je, da se je stvarnik razkril kar v pisani besedi, v knjigi, ki »uči« in veseli »nevednega«. *

⁴ Če se lahko človek pogovarja, če lahko celo iz vesolja pošilja sporočila na Zemljo, ali ni samoumevno, da to zmore tudi človekov stvarnik? In ker je na Zemlji toliko dokazov, da se zanima za ljudi, si  ne moremo misliti drugega, kakor da bi nam rad pomagal. Nekaj takega se dogaja v vsaki dobri družini: starši vlivajo otrokom svoje znanje in dobre nauke. Kako pa bi nam vsega tega dal človekov stvarnik?

⁵ Že od nekdaj je človek dal svojim sporočilom še najbolj trajno in nespremenljivo podobo tako, da jih je napisal. V pisano besedo se namreč vrine manj napak kakor v ustno izročilo. Knjigo pa se da povrh še razmnožiti in prevesti, tako da lahko njeno sporočilo berejo vsi ljudje v svojem jeziku. Ali se potem ne zdi verjetno, da se je stvarnik človeku razkril na tak način?

⁶ Bolj kot v kateremkoli drugem verskem pisanju je človek videl stvarnikovo oznanilo v Bibliji, in zaradi tega je tako zelo razširjena. To veliko pomeni. Če naj bi bil človekov stvarnik sestavil knjigo in vanjo shranil svoje sporočilo človeštvu, bi pričakovali, da bi bila dosegljiva vsem ljudem – to pa Biblija je. 97 odstotkov ljudi na svetu jo lahko prebira v svojem jeziku. Nobene druge verske knjige še niso natisnili in dali med ljudi v toliko milijonih izvodov.

⁷ Biblija je res verska knjiga, ki pripada  vsemu človeštvu. Zakaj? Pisati so jo začeli nedaleč od zibelke civilizacije. Edina od vseh svetih knjig gre po sledovih človekove zgodovine vse do njenih začetkov. Zraven pa pripoveduje še o tem, kako Bog misli ljudem »vseh narodov na zemlji« omogočiti večno življenje. – 1. Mojzesova 22:18

⁸ Encyclopaedia Britannica imenuje Biblijo »najvplivnejša zbirka spisov vseh časov«. Od vseh svetih besedil je še najmočneje učinkovala na razvoj zgodovine. Zato se res nihče ne more imeti za pravega izobraženca, če še ni prebral Biblije.

⁹ Nekateri pa se še kar ogibljejo Biblije. Zakaj? Največkrat jih moti obnašanje ljudi ali celih narodov, ki se domnevno držijo Biblije. V nekaterih deželah pravijo, da Biblija neti vojne, da je knjiga osvajalcev ali pa »belčeva knjiga«. Pri tem pa se hudo motijo. Biblija je bila napisana na Bližnjem Vzhodu in v njej ni nobenega opravičila za kolonialne vojne niti za nenasitno izkoriščanje, kar so ga kdaj opravljali v Kristusovem imenu. Ravno obratno: če  boš Biblijo vzel v roke, boš videl, da strogo obsoja sebično vojskovanje, nemoralnost in izkoriščanje soljudi. Krivi so lakomneži, ne pa Biblija. (Jakob 4:1–3, 5:1–6) Zato naj te nečlovečnost sebičnežev, ki živijo mimo biblijskih nasvetov, ne oropa njenih zakladov, ki te lahko le obogatijo.

KAJ BOŠ NAŠEL V NJEJ

¹⁰ Mnogi so presenečeni, ko prvič preberejo Biblijo. Ugotavljajo namreč, da ni zgolj in samo bogoslužen obrednik ali molitvenik, še manj pa izbor dvoumnih rekel ali modroslovja, ki povprečnemu človeku ne pomeni dosti. Pripoveduje o resničnih ljudeh, ki so jih trle iste skrbi in težave kot nas. Ko popisuje, kako se je Bog včasih ukvarjal s človeštvom, nas hkrati uči, kaj Bog hoče od današnjega človeka. Le preberi prvo Mojzesovo knjigo, uvodno knjigo v Bibliji. Iz njenih zanimivih poročil boš spoznal marsikaj o tem, kaj je Bog namenil človeštvu. Poučil se boš, kaj vse lahko človeka onesreči, pa tudi kakšen mora biti in kako se mora vesti, da bo uspeval in ugajal Bogu.

¹¹ Nekatere od šestinšestdesetih svetopisemskih knjig obravnavajo zgodovino in versko življenje staroveškega Izraela. (Druga Mojzesova, Jozuetova in prva Samuelova knjiga – to je le nekaj knjig, ob katerih boš zagotovo užival.) To zgodovino so zapisali zato, da bi nas to v prihodnje izučilo. (1. Korinčanom 10:11) Čeprav Bog sedaj nič več ne vodi kakšnega izbranega naroda niti ne pričakuje, da se bodo vsi držali zakonov, ki jih je naložil edinole staremu Izraelu, se lahko iz teh biblijskih knjig marsičesa naučimo. In kot bomo videli pozneje, ima vse, kar je Bog storil za Izraelce (in ne le to, tudi živalske  žrtve, ki so mu jih darovali), nekakšen smisel tudi za naše življenje.

¹² Da bi si ustvaril zaokroženo sliko o Bibliji, preberi tudi vsaj enega od Jezusovih življenjepisov. Kratki Markov evangelij bo ravno pravšnji za to. Potem se loti razburljivega branja o začetkih krščanstva, kakršno ponuja knjiga o Dejanjih apostolov. Za pokušnjo preberi še Jakobovo pismo, da boš videl, kako uporabno more Biblija svetovati kristjanu. Ko boš tako vsaj za silo spoznal najizrazitejše dele Biblije, boš lažje dojel, zakaj jo že dolga stoletja tako visoko cenijo.

¹³ Če te med branjem Biblije kaj zmoti, ne odnehaj kar takoj. V Bibliji je veliko globokoumnega, kar je pri knjigi, ki jo je stvarnik dal za dolga stoletja ljudem v preiskovanje, tudi pričakovati. (2. Peter 3: 15, 16) Sčasoma boš v njej našel odgovore na mnoga teh vprašanj, saj se biblijski spisi navezujejo drug na drugega. Na vprašanja, ki se ti porodijo ob kakšnem odlomku, bodo odgovorili drugi deli Biblije. Bolj ko jo boš prebiral, bolj ti bo v pomoč in zadoščenje. Že kmalu boš sprevidel, da je Biblija vse kaj drugega kot pa verska teorija in praksa večine cerkva. Nemara boš potem hotel prebrati celo Sveto pismo in tudi pozneje ga boš vedno znova jemal v roke.

BIBLIJA IN NJEN NASTANEK

¹⁴ Brez dvoma poznaš koga, ki občuduje Biblijo kot leposlovje ali staroveško modrost, ki pa meni, da je to le človeško pisanje, ne pa Božja beseda. Na kaj pa kažejo dejstva?

¹⁵ Ko boš listal po Bibliji, boš opazil, da so jo zares pisali mnogi ljudje. Prvi se je pisanja lotil 1513. leta pr. n. št. Mojzes, zadnji pa je bil Jezusov apostol  Janez, ki je pisal že proti koncu prvega stoletja našega štetja. Vsega skupaj jo je pisalo kakšnih štirideset ljudi. Kakšni ljudje so to bili? Bili so preprosti in se niso bali pisati o svojih hibah in o hibah svojega ljudstva. In njihova poštenost ni kar tako, saj so hkrati izpovedali, da pišejo tisto, kar jim ukaže Bog. Takšno priznanje najdeš na primer v 2. Samuelovi 23:1, 2, Jeremiju 1:1, 2 in Ezekielu 13:1, 2. Ali ne bi po vsem tem resno premislil, kako more Biblija zatrjevati, da je »vsako pismo« v njej »od Boga navdihnjeno in koristno«? – 2. Timoteju 3:16, 2. Peter 1:20, 21

¹⁶ Kar so napisali biblijski pisci, se v mnogih ozirih razlikuje od večine antičnih zapisov. Vsak poznavalec staroveške zgodovine ve, da so egipčanski, perzijski, babilonski in zapiski drugih starodavnih narodov polni bajeslovij in že preočitnih pretiravanj o njihovih kraljih in njihovih junaštvih. Za razliko od teh pa Biblijo zaznamujeta resnica in zgodovinska točnost. Polna je svojevrstnih imen in nadrobnosti, ki se jih da zgodovinsko izpričati in celo datirati. Za primer vzemimo peto poglavje Danielove knjige, ki omenja babilonskega vladarja Belsazarja. Dolgo so kritiki temu oporekali, češ da Belsazarja nikoli ni bilo in si ga je Daniel izmislil. Šele pred nekaj leti pa so odkopali in prevedli glinene ploščice, katerih vsebina se do potankosti ujema z Danielovim poročilom. Zaradi tega je profesor R.P. Dougherty ( z Yalske univerze v ZDA) zapisal, da je Biblija verodostojnejša od drugih besedil, in dokazal, da je Daniel napisal svojo knjigo v času, ki ga postavlja Biblija. – Nabonidus and Belshazzar

¹⁷ Če bi kdaj šli v Jeruzalem, bi morda zastavili korak v star vodovodni predor, izdolben v živo skalo. Ta precej dolg predor so odkrili in očistili šele v prejšnjem stoletju. Zakaj nas to tako zanima? Zato,  ker potrjuje Biblijo, v katero so pred dobrimi 2000 leti zapisali, kako je kralj Ezekija napeljal vodo v Jeruzalem. – 2. Kralji 20:20, 2. Letopisi 32:30

¹⁸ To sta le dva od mnogih zgledov, ki izpričujejo zgodovinsko in zemljepisno zanesljivost Biblije. Ne gre pa le za zgodovinsko točnost – točne so tudi mnoge sodobne zgodovinske knjige. V Bibliji pa so še stvari, ki si jih ne bi mogli razložiti, če bi nastala le v človekovem navdihu. Tako se je že mnogo ljudi, ki so Biblijo skrbno preučili, prepričalo, da jo je navdihnilo Najvišje bitje.

¹⁹ Čeprav Biblija noče biti kak naravosloven priročnik, se v znanstvenih vprašanjih vseeno ne zmoti. V njej se zrcali celo znanje, ki ga ljudje v času njenega nastajanja še niso dosegli. Dr. Arno Penzias (Nobelov nagrajenec 1978. leta) je na primer povedal o nastanku vesolja tole:

»Trdim, da se najboljši podatki, kar jih imamo, skladajo natanko s tistim, kar bi bil napovedal, če si ne bi mogel pomagati z ničimer drugim kot le s petimi Mojzesovimi knjigami, s Psalmi, z Biblijo nasploh.«

Mimo tega Geneza uvaja življenjske oblike postopoma, natančno v zaporedju, za kakršnega se sedaj na  splošno zavzemajo znanstveniki. (1. Mojzesova 1:1– 27) Drugi narodi so učili bajke, češ da Zemljo nosijo sloni ali velikan; Biblija pa pravilno pravi, da je Zemlja obešena nad ničem in da je okrogla. (Job 26:7, Izaija 40:22) Kako so biblijski pisci vedeli za stvari, ki so jih znanstveniki »odkrili« šele pred časom? To znanje jim je moralo vdihniti kakšno višje bitje.

²⁰ Še nekaj važnejšega kaže na pravega avtorja Biblije – njeno preroštvo. Človek sicer lahko ugiba o prihodnjem, ne more pa prihodnosti dosledno napovedovati vsaj kolikor toliko pravilno. (Jakob 4:13, 14) Biblija pa to more. Zdavnaj preden je Babilon postal velesila in razdejal Jeruzalem, je Bog poskrbel, da je prerok Izaija napovedal Babilonu neslaven poraz. Dve stoletji vnaprej je naznanil, da bo osvajalcu Babilona ime Cir, in povedal, kako bo zavzel to mesto. Poleg tega je Izaija do najmanjših podrobnosti popisal zadnje porušenje Babilona, čeprav se je to imelo zgoditi šele čez dobro tisočletje. (Izaija 13:17–22, 44:24–45:3) Vse se je uresničilo. Uresničili sta se tudi biblijski prerokbi o Tiru in Ninivah. (Ezekiel 26:1–5, Zefanija 2:13–15) Sam lahko obiščeš njihove razvaline na Bližnjem Vzhodu in si dokaze ogledaš na lastne oči.

²¹ Danielova knjiga je že zdavnaj nedvoumno napovedala še druge premike med narodi. Babilon naj bi namreč zavzela Medo-Perzija, to pa naj bi porazila Grčija. Potem ko bi najodličnejšega grškega vodjo (Aleksandra Velikega) ustavila smrt, naj bi si oblast v poprejšnjem cesarstvu razdelili štirje njegovih bivših podanikov. (Daniel 8:3–8, 20–22) Biblija je torej vnaprej pisala o dogodkih, ki so bili še v daljni prihodnosti, in vse se je zgodilo zares tako,  kot je bilo napovedano. Kako je Daniel vedel zanje? Edini možen odgovor dá kar Biblija sama: »Vsako pismo je od Boga navdihnjeno.« To zadeva tudi nas, saj kot bomo ugotavljali v enem nadaljnjih poglavij, Biblija prerokuje tudi o stvareh, ki so se dogajale začasa našega življenja. Poleg tega pa zelo živo opisuje še stvari, ki leže šele v prihodnosti. *

²² Biblija pa ne posega le v prihodnost, ampak nam pomaga, da smo kos tudi sedanjosti. Razlaga nam, zakaj trpimo, in nam pomaga dojemati smisel življenja. V njej se nam ponuja stvarnikov nasvet, kako lahko vsak sam prebrede težave in tako sedaj in v prihodnje zaživi še srečneje. Naslednja poglavja bodo razmišljala o nekaterih izmed življenjskih težav in zraven pretehtala stvaren biblijski nasvet o teh rečeh. Še prej pa naj zvemo kaj več o njem, ki je dal te nasvete.

[Podčrtne opombe]

[Preučevalna vprašanja]

Zakaj se zdi pametno, da bi Bog pokazal človeku pot v knjigi? (1–5)

Zakaj naj bi dobro premislili o Bibliji? (6–9)

Kakšne informacije najdemo v Bibliji? (10–13)

Kateri dokazi govorijo o tem, ali je Biblijo ustvaril človek ali ne? (14–19)

Kaj je tako značilnega v biblijski obdelavi prihodnosti? (20–22)

[Slika na strani 22]

Človekovi sateliti pošiljajo sporočila na Zemljo. Zakaj ne bi stvarnik zmogel še kaj več?

[Slika na strani 23]

Ali se ti ne zdi smiselno, da bi Bog človeku dal knjigo?

[Slika na strani 27]

EZEKIJEV PREDOR

Morda boš kdaj stopil v ta stari vodovodni predor v Jeruzalemu, ki opravičuje točnost Biblije.